018-246/04 JKP Nigrad

Številka: 018-246/04-23-1921

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo freze za asfalt in beton in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MACO - SL d.o.o., Mednarodni prehod 1, šempeter pri Gorici, ki ga zastopa odvetnica Katjuša Gorjan, Ulica XXX. divizije 23, Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika NIGRAD, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15.10.2004

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 06.07.2004 sprejel sklep št. 109/04 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 77, z dne 16.07.2004, pod št. objave Ob-19246/04, objavil javni razpis za dobavo freze za asfalt in beton. Naročnik je prejel dve pravočasni ponudbi, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 18.08.2004.
Naročnik je dne 26.08.2004 sprejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je predmetno javno naročilo oddal podjetju VITRADE d.o.o., Partizanska 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Naročnik je sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, v prilogi dopisa z istega dne posredoval obema ponudnikoma.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 07.09.2004, v katerem uvodoma navaja, da je dne 02.09.2004 prejel naročnikov sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. Sklep je bil poslan z navadno pošiljko tako, da je bilo z opisanim kršeno načelo vročanja. Iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika izhajata obe ceni, ki sta ju ponudila oba ponudnika, in sicer je vlagatelj ponudil ceno v višini 66.226.800,00 SIT, izbrani ponudnik pa ceno v višini 89.189,632,80 SIT. Iz istega sklepa tudi izhaja, da je bil vlagatelj izločen iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ker ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev, pri čemer pa ni razvidno, katerih zahtev ne izpolnjuje. Z opisanim je bila vlagatelju kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva.
Vlagatelj navaja, da je objava predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS nezakonita, saj je naročnik v objavi omejil čas do katerega so ponudniki lahko dvignili razpisno dokumentacijo (do 17.08.2004). Z opisanim je naročnik ravnal v nasprotju s 24. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).
Vlagatelj nadalje navaja, da je tudi zahteva naročnika, na podlagi katere so morali ponudniki plačati razpisno dokumentacijo v nasprotju s 24. členom ZJN-1, ki določa, da sme naročnik zaračunati le stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije.
Vlagatelj ugotavlja, da iz minimalnih tehničnih zahtev za dobavo predmetnega javnega naročila (priloga 3) izhaja, da je imel naročnik v mislih točno določen stroj, s točno določenimi lastnostmi, kar se lahko zgodi le v primeru predhodnega dogovora z določenim ponudnikom. Na ta način je naročnik že vnaprej izločil vse druge ponudnike kar pomeni, da je predmetni javni razpis nezakonit in v nasprotju z namenom ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v objavi javnega razpisa določil tri merila, in sicer ponudbena cena (70%), reference ponudnika (20%) in odzivni čas (10%), v razpisni dokumentaciji pa so določena naslednja merila: ponudbena cena (60%), reference ponudnika (20%) in odzivni čas (20%). Iz navedenega izhaja, da so bila merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji neistovetna, kar predstavlja nadaljnjo kršitev zakonskih določil, zlasti določila 50. člena ZJN-1.
Vlagatelj na koncu še poudarja, da je bil za dobavo stroja, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, že izveden javni razpis, ki je bi razveljavljen, iz obravnavanega javnega razpisa pa izhaja, da želi naročnik na vsak način oddati javno naročilo (že) vnaprej izbranemu ponudniku. Na to kaže tudi dejstvo, da sta bila objava predmetnega javnega razpisa (dne 16.07.2004) in rok za oddajo ponudb (18.08.2004) objavljena in/ali določena v času letnih dopustov.
Naročnik je z opisanim grobo kršil vsa načela javnega naročanja in pri tem izdal neutemeljen, neobrazložen in nezakonit sklep. Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Naročnik je dne 23.09.2004 sprejel sklep št. 110, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da je bil izpodbijani sklep dovolj obrazložen. Naročnik je namreč že v izpodbijanem sklepu navedel, da vlagatelj ni izpolnil minimalnih tehničnih zahtev. Že v objavi javnega razpisa je bilo pod točko III. 2.1.3 navedeno, da je kot obvezno dokazilo potrebno predložiti izjavo ponudnika o izpolnjevanju minimalnih tehničnih zahtev v skladu z razpisom. V razpisni dokumentaciji so bile v prilogi št. 3 podane minimalne tehnične zahteve za dobavo freze za asfalt, katero je v obliki izjave moral izpolniti vsak ponudnik, in sicer tako, da je pri posameznih navedenih minimalnih tehničnih zahtevah v rubriki "izpolnitev zahtev" vpisal besedo DA ali NE. Glede na navedeno je bil vlagatelj vsekakor seznanjen z zahtevanimi minimalnimi tehničnimi zahtevami že od dne prejema razpisne dokumentacije, pri čemer je iz priloge št. 3, ki jo je vlagatelj priložil v svojo ponudbo razvidno, da je v le-to, v točko 1 in v točko 8 rubrike "izpolnitev zahtev", vlagatelj vpisal besedo NE. Ker je naročnik je v izpodbijanem sklepu zapisal, da se vlagateljeva ponudba izloči, ker ne vsebuje minimalnih tehničnih zahtev, bi moralo biti vlagatelju vsekakor znano, v katerih segmentih tehničnih zahtev ni izpolnil.
Naročnik še dodaja, da je imel stroj, katerega je ponudil vlagatelj, zgolj osnovno širino frezanja 1000 mm, brez možnosti nastavitve oz. montaže ožjih freznih valjev, kar je z vidika uporabnosti stroja bistvenega pomena in ne gre za nikakršno prikrojevanje pogojev vnaprej izbranemu ponudniku. Uporaba stroja, brez alternativnih možnosti nastavitve oz. montaže različnih dimenzij freznih valjev, je bistveno manjša, kar seveda podraži njegovo uporabnost (amortizacija) in naročnika postavlja v odvisnost od drugih izvajalcev, ki naj bi takšna dela opravili.
Glede očitka, ki se nanaša na omejitev roka do katerega so ponudniki lahko zahtevali razpisno dokumentacijo in glede očitka, ki se nanaša na plačilo razpisne dokumentacije naročnik meni, da je vlagatelj, upoštevaje določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, že prekludiran. Ne glede na navedeno pa naročnik meni, da očitek, ki se nanaša na kršitev roka za pridobitev dokumentacije ni podana, saj so ponudniki lahko razpisno dokumentacijo dvignili do vključno zadnjega dne pred odpiranjem ponudb. Naročnik navaja, da je v stroške za pridobitev razpisne dokumentacije zajel le stroške razmnoževanja in pošiljanja le-te, kar pa je v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZJN-1.
Naročnik še navaja, da je vlagatelj očitno površno vpogledal v Uradni list, v katerem se je nahajala objava predmetnega javnega razpisa, saj so bila merila, ki so bila objavljena v Uradnem listu docela skladna z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.09.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijskim zahtevkom, in sicer 2200 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, 20% DDV, 2% manipulativnih stroškov ter povrnitev plačane takse (100.000,00 SIT).

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 06.10.2004 (dopis z dne 04.10.2004) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, s katerimi očita naročniku, da mu je sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika poslal z navadno pošiljko, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj v revizijski zahtevek jasno zapisal, da je sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika prejel dne 02.09.2004. Zoper le-tega je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 07.09.2004, ki ga je naročnik sprejel v meritorno obravnavo. Z navedenim torej niso bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi saj opisano dejanje ni vplivalo niti na dostopnost pravnega varstva, niti na končni izid obravnavanega postopka.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na obvestilo o naročnikovi odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila je potrebno ugotoviti, da ZJN-1 vsebine obvestila o odločitvi naročnika izrecno ne ureja (ZJN-1 v prvem odstavku 78. člena v zvezi s tem določa le, da mora naročnik o svoji odločitvi obvestiti ponudnike) niti ne določa, kako natančna je njegova vsebina v razmerju do sprejete odločitve o oddaji naročila, zato je potrebno šteti, da je vsebina in obseg v njem vsebovanih podatkov v domeni naročnika. Vsekakor pa je smiselno, da obvestilo o odločitvi, iz razlogov transparentnosti postopka oddaje javnega naročila, vsebuje tudi ugotovitve in razloge za sprejem te odločitve, ki pa jih je (kot pravilno ugotavlja naročnik) izpodbijani sklep tudi vseboval. Naročnik je namreč v izpodbijani sklep zapisal, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ker vlagatelj ni izpolnil vseh minimalnih tehničnih zahtev. Ravno tako je v izpodbijani sklep zapisal obe ceni in ugotovitev o tem, da je izbrani ponudnik (naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel le dve ponudbi) izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Na tem mestu je potrebno opozoriti vlagatelja še na alternativno možnost, ki jo daje ZJN-1 neizbranemu ponudniku v drugem odstavku 78. člena. Ponudnik, ki ni bil izbran, se lahko namreč po prejemu obvestila o naročnikovi odločitvi odloči, da ne bo (takoj) vložil zahtevka za revizijo, ampak bo prej od naročnika zahteval (najkasneje v osmih dneh od prejema obvestila) še t.im. dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V takšnem primeru začne zanj rok za vložitev zahtevka za revizijo teči šele od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Če bi vlagatelj v obravnavanem primeru od naročnika izrecno zahteval tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, bi se moral naročnik na takšno njegovo zahtevo odzvati (najkasneje v 15-ih dneh), in sicer z obvestilom, katerega vsebina je določena v 2. odstavku 78. člena ZJN-1. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega naročila, vlagatelj te možnosti ni izkoristil.

Ne glede na navedeno v prejšnjem odstavku in predvsem iz razloga, ker vlagatelj oporeka tudi izločitvi njegove ponudbe iz obravnavanega revizijskega postopka je Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavljala, ali je naročnik z zavrnitvijo le-te, ravnal pravilno.

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ker naj bi vlagatelj ne izpolnil vseh minimalnih tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba oziroma prijava (ne)pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je v 2. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Predmet javnega naročila) zapisal, da je predmet obravnavanega javnega naročila dobava freze za asfalt in beton in da so tehnične karakteristike razvidne iz razpisne dokumentacije. Nadalje je naročnik v 11. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe od ponudnikov zahteval, da mora ponudba (med drugim) vsebovati potrjen izvod tehničnih pogojev - priloga št. 3 (8. podtočka 11. točke). Naročnik je v 12. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje) ponudnike opozoril, da določa obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in jih dokazujejo s predložitvijo dokumentov, ki jih je navedel v nadaljevanju v sedmih točkah in med njimi v 7. podtočki: "Ponudnik mora v celoti izpolnjevati v razpisni dokumentaciji predpisane minimalne tehnične pogoje.". V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil prilogo št. 3 (Tehnične zahteve za dobavo freze za asfalt), kamor so morali ponudniki za vsako tehnično zahtevo, ki jo je tam navedel naročnik (naročnik je navedel 19. minimalnih tehničnih zahtev) vpisati, ali zahtevo izpolnjujejo (z besedo DA ali z NE).
Zahteva iz 7. podtočke 12. točke Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe predstavlja pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.
V skladu z ZJN-1 sme naročnik poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1 - Pogoji za priznanje sposobnosti) v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti (5. točka četrtega odstavka in 5. točka petega odstavka 42. člena ZJN-1). Izpolnjevanje obveznih in drugih pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se v postopku oddaje javnega naročila dokazuje z listinskimi ali drugimi dokazi, in sicer na takšen način ter v takšni obliki, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji. Naročnikova zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, naročnikove zahteve pa vežejo tudi le-tega skozi celoten postopek oddaje javnega naročila.

Pregled vlagateljeve ponudbe potrjuje ugotovitev naročnika, da vlagatelj ni izpolnil vseh minimalnih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Po pregledu vlagateljeve ponudbe je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj pri treh postavkah (in ne le pri dveh kot je zapisal naročnik v sklepu, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen) minimalnih tehničnih zahtev, v prilogo št. 3, vpisal besedo NE, in sicer pri opisu zahteve pod zaporedno št. 1 (osnovna širina frezanja 1000 mm z možnostjo montaže freznih valjev širin 300, 500, 600, 750 in 900 mm), pri opisu zahteve pod zaporedno št. 8 (Dostop strojnika do delovnega mesta iz desne strani zadaj - zaradi varnosti v prometu) in pri opisu zahteve pod zaporedno številko 11 (Posoda za vodo nad 1200 l in z možnostjo lastnega črpanja).
Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. Kot že zapisano v tem sklepu, ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Ker v obravnavanem primeru vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije je naročnik, na podlagi razpisnih pogojev, ravnal povsem zakonito, ko jo je zavrnil kot nepravilno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vse (pre)ostale revizijske navedbe v smislu določil ZRPJN formalno prepozne in jih iz tega razloga vsebinsko ni več mogoče obravnavati.
ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da vlagatelj po prejemu odločitvi o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.

Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Z možnostjo vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ob uporabi petega odstavka 12. člena ZRPJN se preprečujejo tudi morebitni pravni položaji, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda od tega imel korist (bo izbrani ponudnik).

V obravnavanem primeru vlagatelj očita, da je naročnik že v objavi predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu RS, in sicer v dveh točkah le-te, ravnal v nasprotju z ZJN-1. Naročnik naj bi namreč omejeval rok do katerega so ponudniki lahko zahtevali razpisno dokumentacijo, hkrati pa naj bi, pri določitvi cene razpisne dokumentacije, ne upošteval 24. člena ZJN-1, ki izrecno določa, da sme naročnik zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Vlagatelj izpodbija tudi sam opis predmeta javnega naročila in sicer navaja, da iz minimalnih tehničnih zahtev izhaja, da je imel naročnik v mislih točno določen stroj, s točno določenimi lastnostmi, ki ga lahko ponudi samo vnaprej izbrani ponudnik. Ravno tako vlagatelj očita naročniku, da merila za izbiri najugodnejšega ponudnika v objavi predmetnega javnega naročila in v razpisni dokumentaciji, niso bila skladna.

V zvezi z navedenimi očitki v tem delu revizijskega zahtevka Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z vsemi navedenimi dejstvi seznanjen že na samem začetku postopka, to je že od dneva objave predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu oziroma (z nekaterimi izmed njih) najkasneje od dneva prejema razpisne dokumentacije.
Vlagatelj prej navedenih dejstev tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral, ampak je z njimi povezane očitke naročniku uveljavil šele v revizijskem zahtevku, z dne 07.09.2004, torej nesporno šele potem, ko je od naročnika že prejel Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 26.08.2004 (kot izhaja iz vlagateljevega zahtevka za revizijo je vlagatelj izpodbijani sklep prejel dne 02.09.2004).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je bilo potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri navedenih kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku, za razloge, ki so vlagatelju bili ali bi mu morali biti znani še pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, ne more biti vprašljiva. Ker pa je vlagatelj svoje očitke naročniku izrazil šele potem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve in ko je vlagatelj izpodbijano odločitev že prejel je potrebno šteti, da so navedeni očitki v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni (več) mogoče obravnavati.

Ob vsem navedenem je morala Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 2200 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, 20% DDV, 2% manipulativnih stroškov in stroške plačane takse (100.000,00 SIT). Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.10.2004


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- NIGRAD, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor
- odvetnica Katjuša Gorjan, Ulica XXX. divizije 23, Nova Gorica
- VITRADE d.o.o., Partizanska 5, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana