Na vsebino
EN

018-244/04 Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Številka: 018-244/04-24-1844
Datum sprejema: 11. 10. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje storitev objave v dnevnem časopisju-razpisi delovnih mest in osmrtnice in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba Dnevnik, časopisna družba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2004

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika o zavrženju, št. 373/5-2004, z dne 01.10.2004.
2. Naročnik mora odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, št. 15S/2004, z dne 12.07.2004, o izvedbi javnega naročila male vrednosti za izvajanje storitev objave v dnevnem časopisju-razpisi delovnih mest in osmrtnice. Naročnik je z dokumentom, št. 15S/2004, z dne 12.07.2004, za oddajo predmetnega javnega naročila povabil k oddaji ponudbe ponudnike, in sicer: vlagatelja, DELO d.d., Slovenske novice, Dunajska cesta 5, Ljubljana in DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana.
Iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila izhaja, da je naročnik očitno preklical oddajo predmetnega javnega naročila dne 16.07.2004.

Naročnik je z dokumentom, št. 15S/2004, z dne 23.07.2004, povabil k oddaji ponudbe ponudnika DELO d.d., Slovenske novice, Dunajska cesta 5, Ljubljana in DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana. Iz predložene dokumentacije nadalje tudi izhaja, da je naročnik dne 29.07.2004 poslal pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila ponudniku DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana.

Vlagatelj je dne 26.08.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja domnevne kršitve naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ki ga je naročnik s sklepom, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004, zavrgel kot prepoznega.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 03.09.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-209/04-24-1608, z dne 15.09.2004, obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 03.09.2004, kot pritožbi ugodila in razveljavila sklep naročnika o zavrženju, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004 ter naložila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, z dne 26.08.2004, odločiti v skladu z določbami ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št. 373/5-2004, z dne 01.10.2004, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik uvodoma povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je na podlagi drugega in tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ugotovil, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 26.08.2004 navedel:
- naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo,
- naziv naročnika,
- javno naročilo oziroma dopis in prejeto dokumentacijo, ki mu jo je posredoval naročnik, kot odgovor na zahtevek za pridobitev informacije javnega značaja, ki ga sicer vlagatelj razume kot obvestilo o dodelitvi naročila,
- kršitve,
- dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
- potrdilo o vplačilu takse iz 12. člena ZRPJN.
Naročnik nadaljuje, da iz predložene dokumentacije izhaja, da vlagatelj zahtevka ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Sicer ima interes za dodelitev naročila, vendar pa v zahtevku ni navedel dejstev oziroma predložil dokazov, iz katerih bi bilo možno ugotoviti, da mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Zato je naročnik na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN odločil, da se zahtevek za revizijo zavrže.
Naročnik nadaljuje, da tudi v primeru, če bi vlagatelj zahtevka bil aktivno legitimiran v postopku revizije, bi moral zahtevek za revizijo zavrniti iz razlogov, ki jih je navajal že v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004 in sicer, da navedba vlagatelja, da je naročnik izbral izvajalca storitve kljub poprejšnji razveljavitvi postopka oziroma, da je na podlagi istega naročila izbral izvajalca predmetnih storitev, ni točna. Naročnik nadaljuje, da v celoti zavrača očitke vlagatelja tudi v zvezi z nezakonitim potekom celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik navaja, da gre v predmetnem postopku za postopek javnega naročanja malih vrednosti ter da ga ni bilo potrebno oddati po splošnih pravilih Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ampak ga je oddal po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti) in upoštevaje določbe notranjega akta naročnika, ki ureja javna naročila male vrednosti. Skladno z navedenim in upoštevaje določbe notranjega akta, je naročnik iz razlogov ekonomičnosti, in g1ede na naravo javnega naročila, k oddaji ponudbe povabil dva dnevna časopisa, Delo d.d. in Slovenske novice, ne pa tudi Dnevnika. Naročnik meni, da s takim ravnanjem ni kršil določb ZJN-1. Zato so očitki vlagatelja zahtevka, da mu ni bila zagotovljena enakopravnost, zaradi tega, ker razpis ni potekal skladno z zahtevami ZJN-1 oziroma z notranjim aktom naročnika, irelevantni. K temu naročnik še dodaja, da je v konkretnem postopku povabil ponudnika Delo in Slovenske novice z namenom pridobitve ponudb dveh različnih časopisov, za katere je ocenil, da lahko izpolnijo navedeno javno naročilo. Oba časopisa imata vsak svoj krog bralcev in različne cene, ki niso bile prilagojene predmetnemu javnemu naročilu, temveč so vsebovane v javno objavljenih cenikih. Naročnik je posredoval dvoje ločenih povabil k oddaji ponudbe, posebej za Slovenske Novice in posebej za Delo, prav tako, kot navaja, je tudi prejel dve ločeni in samostojni ponudbi.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo vlagatelja in ga pozval, da lahko najkasneje v 3 dneh od prejema naročnikovega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 05.10.2004, na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, saj naj bi bila odločitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o zavrženju zahtevka zanj nesprejemljiva. Vlagatelj se med drugim ne strinja z ugotovitvami naročnika, kjer ugotavlja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, ker v ponovljenem postopku ni sodeloval. Vlagatelj navaja, da je pri naročniku večkrat izkazal pravni interes za pridobivanje javnih naročil za tovrstne storitve, zato je prepričan, da bi ga moral naročnik, ne glede na določilo iz notranjega pravilnika naročnika, ki od njega zahteva pridobitev ponudb najmanj dveh ponudnikov, povabiti k sodelovanju tudi v ponovljenem postopku.

Državna revizijska komisija je 6.10.2004 pozvala naročnika, da ji posreduje vso relevantno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Ker Državna revizijska komisija do odločitve dokumentacije ni prejela in glede na to, da le-ta ni nujna za odločitev o pritožbi (kot pravnem sredstvu zoper zavrženje zahtevka za revizijo), je nadaljevala z odločanjem o zadevi.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija v obrazložitvi sklepa, št. 018-209/04-24-1608, z dne 15.09.2004, ugotovila, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo iz razloga nepravočasnosti. Kot izhaja iz obrazložitve citirane odločitve je Državna revizijska komisija pri tem ugotovila, da zahtevek za revizijo vlagatelja ni bil vložen prepozno ter da je le-ta upravičen do vložitve revizijskega zahtevka. Pri tem je še navedla, da mora naročnik predhodno preizkusiti, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). V primeru, da bi naročnik ugotovil, da kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, bi moral ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa bi ugotovil, da so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, bi moral na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo.

Iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo naročnika, št. 373/5-2004, z dne 01.10.2004, izhaja, da vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo izpolnjuje vse predpostavke, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZRPJN, in sicer:
"1. naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo,
2. naziv naročnika,
3. javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti,
4. kršitve,
5. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
6. potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona.".

Iz predložene dokumentacije tudi izhaja, da je naročnik v nadaljevanju obravnave revizijskega zahtevka ugotovil, da vlagatelj ni aktivno legitimiran, saj naj ne bi navedel dejstev in dokazov, s katerimi bi dokazal, da mu je bila oziroma bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo, z dne 26.08.2004, navaja kot kršitev naročnika.

Aktivno legitimacijo v postopku revizije določa 9. člen ZRPJN, in sicer "(1) Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.".

Ob navedenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti stališču naročnika, ko je ugotovil, da vlagatelj ni aktivno legitimiran kot stranka v postopku za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik je namreč sam ugotovil, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo (9. člen ZRPJN), ko je ugotovil, da ima interes za dodelitev naročila, hkrati pa ugotovil, da je zahtevek vlagatelja skladno s drugim in tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, pravilno sestavljen in opremljen. Torej bi moral postopati skladno s 16. členom ZRPJN, ki določa, da naročnik po preverjanju predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo, tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Naročnik bi moral v primeru, če je za vložitev zahtevka za revizijo že ugotovil aktivno legitimacijo vlagatelja, o zahtevku odločati vsebinsko in se opredeliti do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo in ne, kot je storil naročnik, zavreči zahtevka za revizijo. Institut pritožbe je namreč možen le v primeru neizpolnjevanja procesnih predpostavk ponudnikov za vložitev zahtevka za revizijo. Procesni predpostavki pa sta le aktivna legitimacija in pravočasnost vloženega zahtevka za revizijo (13. člen ZRPJN). Ugotovitev, da vlagatelj ni navedel dejstev in dokazov glede domnevnih kršitev naročnika, pa ne more biti neposredno razlog za zavrženje zahtevka za revizijo. Ugotovljeno bi namreč utegnilo pomeniti zgolj to, da bi vlagatelja moral naročnik v tem primeru pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN. Tako velja še enkrat poudariti, da vlagatelj je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo in zato naročnik ne more (ne sme) zavreči zahtevka za revizijo, temveč mora skladno s določbami 16. člena ZRPJN o njem vsebinsko odločiti.

Obenem je mogoče tudi dodati, da naročnik v sklepu, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004 ni pojasnil razlogov, zakaj vlagatelj ni bil povabljen k oddaji ponudbe v ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija (iz obrazložitve zgoraj citirane odločitve sklepa) ugotovila, bi moral naročnik pojasniti oziroma navesti razloge, zakaj le-tega ni storil. šele na podlagi teh argumentov naročnika, bo Državna revizijska komisija lahko ugotavljala (ne)utemeljenost navedb vlagatelja ter naročnika. Navedeno pa nujno ne pomeni, da bo ugotovila, da mora biti vlagatelj dejansko v vseh primerih povabljen k oddaji ponudbe.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega povedanega ugotavlja, da je naročnikova odločitev, s katerim je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, nezakonita in je zato razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 373/5-2004, z dne 01.10.2004.

Ker naročnik zahtevka za revizijo še ni obravnaval in glede na to, da mora v skladu s prej navedenim prvim odstavkom 16. člena ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila.

Ne glede na navedeno pa je potrebno naročnika glede na to, da oddaja predmetno javno naročilo male vrednosti, še dodatno opozoriti, da ob vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo vlagatelja preveri, ali je ravnal skladno z internim aktom, z dne 18.09.2001, in sicer zlasti v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vlagateljeve trditve o tem, â??da mora dokumentacijo poslati najmanj dvema ponudnikoma.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 11.10.2004

dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran
- Dnevnik, časopisna družba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana,
- DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran