018-043/2005 Lekarna Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup računalniške strojne in sistemske programske opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ADD d.o.o., Tbilisijska 85, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika LEKARNA LJUBLJANA, Ulica Stare pravde 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.02.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.12.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 132, z dne 10.12.2004, pod št. objave Ob-33936/04, objavil javni razpis za nakup računalniške strojne in sistemske programske opreme.
Naročnik je dne 04.01.2005 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je vse ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku SKUPINA ATLANTIS d.o.o., šlandrova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je dne 07.01.2005 vpogledal v obrazca predračunov ostali dveh ponudnikov (izbranega ponudnika in ponudnika ASKPRO d.o.o., Ljubljana), o čemer je sestavljen uradni zaznamek. Naročnik je na zahtevo vlagatelja dne 17.01.2005 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je dne 24.01.2005 zahteval vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo. Naročnik mu je dne 25.01.2005 omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ponudnika ASKPRO d.o.o., Ljubljana, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 27.01.2005, v katerem ugotavlja, da ga je naročnik neupravičeno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba najcenejša in bi moral naročnik že v skladu z načelom gospodarne porabe javnih sredstev izbrati vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je ponudbo pripravil v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, pri tem pa upošteval vse njegove zahteve tudi v tehničnem delu. Vlagatelj je v razpisnem obrazcu pod zap.št. 2 - Predračun za nakup računalniške strojne in sistemske programske opreme upošteval voljo naročnika, ki je v VIII. točki (Dobava, namestitev, nastavitev in integracija s testiranjem) kolono ""število kosov" in kolono "Cena za kos v SIT brez DDV" označil s črticama in je te storitve vključil v ostale postavke predračuna. Da bo vlagatelj opravil zahtevane storitve je jasno in nedvoumno potrdil na razpisnem obrazcu št. 4.17 - Izjava o sprejemanju razpisnih pogojev, na razpisnem obrazcu št. 4.4 pa je podpisal izjavo, da bo zagotovil montažo, namestitev oz. zamenjavo računalniške opreme kjer bo to potrebno, brez dodatnih stroškov. Vlagatelj je v vzorcu pogodbe tudi navedel vrednost del iz predračuna, s tem, da iz 2. odstavka tega člena jasno izhaja, da so v ceni zajeti vsi stroški, ki jih bo imel izvajalec z realizacijo naročila. Glede na navedeno, so po vlagateljevem mnenju neutemeljene naročnikove navedbe, da bi moral vlagatelj kolono v VIII. točki predračuna izpisati oz. jo označiti z 0 ali pripisati, da ponuja takšno storitev brezplačno. V razpisni dokumentaciji namreč naročnik ni postavil takšnih zahtev, kot jih sedaj utemeljuje v svojih odločitvah. V primeru, da bi imel naročnik kakršnekoli pomisleke v zvezi z vlagateljevo voljo iz ponudbe, pa bi ga lahko v skladu s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) pozval, da pojasni dokumente, ki jih je že predložil ne pa, da si je le-te razlagal subjektivno in na popolnoma nepravilen način. Vlagatelj še opozarja da je, kot zavarovanje za resnost ponudbe, predložil bianco menico z menično izjavo v višini 10% ponudbenega predračuna. S tako predloženim zavarovanjem vlagatelj jamči za resnost ponudbe iz njega pa je hkrati ponovno razvidna vlagateljeva volja o višini njegove ponudbene cene.
Vlagatelj nadalje navaja, da je predmet javnega naročila nakup računalniške strojne in sistemske programske opreme in ne mesečno vzdrževanje ponujene opreme. Naročnik mesečnega vzdrževanja kot zahteve ni opredelil nikjer v razpisni dokumentaciji, kolona v predračunu, ki se nanaša na to postavko, pa je prav tako označena s črticami. Dejstvo je, da so zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije popolnoma jasne, saj je zahteval od ponudnikov, da za ponujeno opremo ponudijo 36 mesečno garancijo, 2 - urni odzivni čas in redno vzdrževanje ponujene opreme. Vlagatelj je vse zahteve iz razpisne dokumentacije potrdil na obrazcih z zahtevanimi izjavami, in sicer na obrazcu 4.16 - Izjava o zagotavljanju rednega vzdrževanja, na obrazcu 4.15 - Izjava o zagotavljanju servisiranja po poteku garancijske dobe, na obrazcu 4.14 - Izjava o garancijskem roku, s katero je za ponujeno opremo zagotovil garancijski rok v dolžini 36 mesecev, na obrazcu 4.8 - Izjava o zagotavljanju servisiranja računalniške opreme, in na obrazcu 4.6 - Izjava o zagotavljanju odzivnega časa za odpravo napak. Zahteva po mesečnem vzdrževanju je v obrazcu predračuna izven konteksta predračunske cene, prav tako pa vzdrževanje ni vsebovano v merilih, saj sta merili le cena in reference. Dejstvo je, da ZJN-1 v 51. členu ne predvideva nikakršnih podmeril in je s tega vidika takšna uporaba po vlagateljevem mnenju nedopustna. Po vpogledu v vse ponudbe, pa ne gre spregledati dejstva, da do uporabe "podmeril" sploh ne bi prišlo, saj je ponudba vlagatelja pri obeh merilih najugodnejša. Tudi v tem primeru ne vzdržijo naročnikove ugotovitve, da bi moral vlagatelj izpolniti to kolono, saj naročnik v svoji razpisni dokumentaciji ni nikjer, razen v obrazcu predračuna, kjer so bile kolone prečrtane, postavil zahteve po mesečnem vzdrževanju po izteku 36 - mesečnega garancijskega roka. Vlagatelj še navaja, da ga naročnik tudi v konkretnem primeru ni obravnaval enakopravno, in da ni ugotovil prave volje vlagatelja v skladu s 54. členom ZJN-1.
Vlagatelj je zahteval tudi vpogled v ponudbi ostalih dveh ponudnikov, pri čemer je ugotovil, da je naročnik neenakopravno obravnaval prispele ponudbe, saj pri ostalih ponudnikih ni preverjal svojih zahtev, in sicer v delu zahtevanih kadrov (število kadrov), kot tudi v delu zahtevanih visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki se ukvarjajo z integracijami/prenovami računalniških informacijskih sistemov. Naročnik je izločil le vlagatelja na podlagi njegovih pavšalnih videnj in subjektivne presoje, pri tem pa ravnal diskriminatorno in s tem kršil temeljna načela javnega naročanja.
Vlagatelj predlaga naročniku, da razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, z dne 04.01.2005 in obrazloženo obvestilo, z dne 17.01.2005, uvrsti vlagateljevo ponudbo v obravnavo in ga izbere kot najugodnejšega ponudnika oz. podrejeno, da v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj priglaša odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk in 20% DDV (kar znaša 264.000,00 SIT) ter stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, z dne 28.01.2005, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik najprej ugotavlja, da je odločitev o oddaji javnega naročila pravilna, in da je izločitev vlagateljeve ponudbe v skladu s 76. členom ZJN-1. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil na podlagi ugotovitve, da le-ta ni ponudil vseh zahtevanih storitev, kar izhaja iz predloženega obrazca predračuna, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, in sicer:
V kolono obrazca predračuna z nazivom "Vrednost v SIT brez DDV" ni vpisal vrednosti storitve "Dobava, namestitev, nastavitev in integracija s testiranjem", opredeljene v VIII. točki 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Ravno tako ponudnik ni nikjer drugje v predloženi dokumentaciji navedel vrednosti omenjene storitve oz. bodisi navedel, da je storitev brezplačna ali da je vključena v ceno celotne ponudbe.
V kolono obrazca z nazivom "Vrednost v SIT brez DDV" ponudnik ni vpisal vrednosti storitve "Mesečno vzdrževanje ponujene računalniške opreme". Omenjena storitev oz. njena vrednost je v skladu z 10. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe podatek, ki bi služil za izbor ponudnika v primeru izenačenih ponudb. Nesporno je to podatek, ki ga je naročnik z razpisno dokumentacijo zahteval, vlagatelj pa ga ni navedel.
Naročnik še poudarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni izjave, ki bi od ponudnikov zahtevala, da storitve pod VIII. točko 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in storitve "mesečnega vzdrževanja ponujene računalniške opreme" opravijo brezplačno. V primeru, da se je vlagatelj odločil za takšno ravnanje, bi moral to ustrezno označiti v svoji ponudbi, in sicer tako v predračunu kot tudi v specifikacijah. Primerjava z ostalima dvema ponudnikoma in vrednostjo te postavke v njunih predračunih, naročniku nikakor ni dopuščala sklepanja, da bi bila ta storitev lahko ponujena brezplačno. Naročnik ugotavlja, da sta izbrani ponudnik in vlagatelj ponudila opremo istega proizvajalca po podobnih cenah, zato je še bolj prepričan, da vlagatelj ni ponudil vseh storitev zahtevanih v predračunu, saj nastala razlika v končni ceni obeh ponudnikov v glavnem izkazuje samo razliko, ki izhaja iz postavke, ki jo vlagatelj ni izpolnil. Ostala dva ponudnika sta zahtevano storitev ponudila v razponu od 1,1 mio SIT do 2,5 mio SIT. Naročnik še navaja, da "Izjave o montaži, namestitvi oz. zamenjavi računalniške opreme brez dodatnih stroškov" ne gre enačiti z deli, ki so določena v VIII. točki 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, katerih vrednost bi moral vlagatelj vpisati v predračun in ponovno poudarja, da je podatek o ceni mesečnega vzdrževanja ponujene računalniške opreme želel uporabiti v primeru izenačenih ponudb.
Naročnik nadalje navaja, da je od ponudnikov zahteval izpolnitev in podpis izjave o kadrih pod zap. št. 4.2, s katero naj bi ponudniki izjavili, da imajo najmanj 30 redno zaposlenih delavcev in od tega najmanj pet visoko strokovno usposobljenih delavcev. Naročnik v zvezi s to izjavo ni zahteval nobenih dodatnih dokazil, temveč je zadoščal le podpis na tej izjavi. Z visoko strokovno usposobljenostjo delavcev ni bila mišljena zgolj stopnja izobrazbe, ampak predvsem usposobljenost, ki jo delavci pridobijo pri vzpostavljanju tovrstnih informacijskih sistemov. Tako so to izjavo ponudniki tudi razumeli in kot dodatna dokazila priložili še fotokopije dokazil o pridobljeni strokovni usposobljenosti, potrebni za delo na takšnem projektu, pri različnih principalih. Naročnik je skozi cel razpis sledil cilju izbrati ponudnika, ki ima izkušnje in ustrezna znanja ter certifikate oz. izjave principalov o usposobljenosti vzpostavljanja tovrstnih informacijskih sistemov.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.02.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 04.02.2005 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen. Naročnik je namreč izločil vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila zato, ker naj bi slednji ne ponudil vseh zahtevanih storitev oziroma, ker vlagatelj ni v celoti izpolnil obrazca predračuna.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, je naročnik v razpisni dokumentaciji, in sicer v 3. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo v vrstnem redu, kot je podrobno navedena v nadaljevanju tega člena. V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil večje število obrazcev, izjav in drugih dokumentov, ki so jih morali ponudniki izpolniti in priložiti v zahtevanem vrstnem redu in med njimi tudi Predračun za nakup računalniške strojne in sistemske programske opreme (2. podtočka 3. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - zap. št. 2), katerega so morali ponudniki, v skladu s prej navedenimi naročnikovimi zahtevami, izpolniti in predložiti pod zaporedno številko 2.
Kar zadeva obe postavki, katerih domnevno neizpolnjevanje je v obravnavanem primeru naročnik navedel kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za predračunsko postavko št. VIII - "Dobava, namestitev in integracija s testiranjem" in za postavko "Mesečno vzdrževanje ponujene računalniške opreme".
Pregled vlagateljeve ponudbe potrjuje ugotovitve naročnika, da sporen obrazec predračuna ni bil v celoti predložen v skladu z njegovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč ni izpolnil dve koloni iz predračuna, in sicer pri obeh zgoraj citiranih postavkah (za razliko od obeh ostalih ponudnikov) ni vpisal ponujene cene (vrednost v SIT brez DDV).
Res je sicer kot trdi vlagatelj, da je naročnik pri obeh spornih postavkah v obrazcu predračuna, in sicer v koloni "število kosov" in v koloni "Cena za kos v SIT brez DDV" vpisal črtice, s čimer pa je sporočil zgolj to, da ga pri obeh spornih predračunskih postavkah ne zanimata citirana podatka, pač pa zgolj "Vrednost v SIT brez DDV" za obe sporni postavki. Navedeno je tudi smiselno in logično, saj se vse ostale predračunske postavke nanašajo na opremo, katere število kosov je v obrazec vpisal že naročnik, ponudniki pa so morali vpisati še ceno za (en) kos in skupno vrednost za vse ponujene kose ("Vrednost v SIT brez DDV"), sporni postavki pa sta se nanašali na storitve, ki jih ni mogoče meriti in/ali določati po posameznih kosih.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za oddajo pravilne ponudbe. Naročnik na podlagi 54. člena ZJN-1 sicer lahko zahteva od ponudnikov, da dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, vendar pa pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo ceno in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom (in/ali manjkajočo vsebino), ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, v ponudbo ni vključil oziroma je le-tega podal nepravilno. Ugotovljena nepravilnost v vlagateljevi prijavi namreč ni (kot si zmotno predstavlja vlagatelj) takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti s pomočjo postopka, predvidenega v 54. členu ZJN-1, saj pri ugotovljeni pomanjkljivosti ne bi šlo le za odpravljanje nejasnosti v obstoječi ponudbeni vsebini oziroma za njeno pojasnjevanje, temveč bi bilo ugotovljeno napako mogoče odpraviti le s spremembo vsebine vlagateljeve ponudbe, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno, kar pa je v skladu z določbo 54. člena ZJN-1, izrecno prepovedano. Če bi torej naročnik (kljub izrecni zahtevi po izpolnitvi vseh v razpisno dokumentacijo priloženih dokumentov) dopustil vlagatelju, da naknadno izpolni (obe sporni) koloni predračunskega obrazca (četudi bi vlagatelj, pri obeh spornih postavkah vpisal ceni 0 SIT), bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z določili ZJN-1.
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo zaradi dokaj velikega števila dokumentov, ki so jih morali ponudniki izpolniti, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb, naročnik pa mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, pri čemer mora isto obvestilo posredovati tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen tudi v 4. in 5. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, a je kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, ni izkoristil.

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. Kot rečeno, ZJN-1 izrecno določa, da je "pravilna" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru, vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.
Čeprav je že zgoraj navedeno zadoščalo za zavrnitev vlagateljevega očitka v tem delu revizijskega zahtevka, pa Državna revizijska komisija še opozarja vlagatelja (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik), da se izjava o zagotavljanju montaže, namestitve oz. zamenjave računalniške opreme vsebinsko razlikuje od naročnikove zahteve iz VIII. točke 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, s katero je naročnik v devetih alineah natančno navedel obseg vseh storitev, ki jih je moral zagotoviti vsak posamezen ponudnik v okviru njegove zahteve po "dobavi, namestitvi, nastanitvi in integraciji s testiranjem", torej v okviru zahteve, za katero vlagatelj v obrazcu predračuna ni navedel ponujene cene (vrednosti v SIT brez DDV). Ravno tako ne vzdrži revizijske presoje tudi vlagateljevo navajanje, da je podal izjavo o sprejemanju razpisnih pogojev, s čimer je jasno potrdil, da bo opravil tudi storitev iz sporne VIII. točke obrazca predračuna. Če bi Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu stališču, bi to pomenilo, da bi se lahko ponudniki vselej, ko bi oddali nepravilno ponudbo, sklicevali na izjave o sprejemanju razpisnih pogojev iz razpisne dokumentacije. Iz smiselno enakih razlogov je neutemeljeno tudi vlagateljevo sklicevanje na drugi odstavek 4. člena vzorca pogodbe.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vseh tistih vlagateljevih navedb, za katere je ocenila, da so stališča petega odstavka 12. člena ZRPJN že prepozne. Kot je smiselno razbrati iz revizijskega zahtevka vlagatelj namreč oporeka tudi naročnikovi odločitvi iz 10. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, s katero je napovedal, da bo v primeru, če bodo ponudniki dosegli enako število točk, izbran ponudnik z nižjo ponujeno ceno mesečnega vzdrževanja in hkrati očita naročniku, da mesečnega vzdrževanja kot zahteve ni opredelil nikjer v razpisni dokumentacijo ter navaja, da gre v predmetni zadevi za očitno kopijo nekega drugega razpisa, ki je vseboval tudi storitve mesečnega vzdrževanja. Če na tem mestu odmislimo dejstvo, da so bili ponudniki z zgoraj citiranim naročnikovim navodilom iz 10. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (še) dodatno seznanjeni, da je naročnik od ponudnikov zahteval podatek o ceni mesečnega vzdrževanja (ki so jo morali vnesti v sporni obrazec predračuna) in zanemarimo dejstvo, da so vlagateljeve navedbe v tem delu revizijskega zahtevka nejasne in kontradiktorne, pa je potrebno predvsem ugotoviti, da se vsi navedeni očitki nanašajo na razpisno dokumentacijo. Glede na to, je bilo potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tem, reševati na podlagi tretjega odstavka 25. člena oziroma najkasneje do prejema odločitve o dodelitvi naročila. ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Tako je mogoče za vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji jasno ugotoviti, da bi vlagatelj glede slednjih lahko zaprosil bodisi za pojasnila in/ali da bi jih moral vlagatelj izpodbijati najkasneje do prejema odločitve o dodelitvi naročila, saj so mu bile znane že vse od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Ker je vlagatelj, iz prej navedenih razlogov, vložil revizijski zahtevek šele potem, ko je od naročnika že prejel izpodbijano odločitev, je potrebno šteti, da je predmetni očitki v smislu določil ZRPJN formalno prepozni in jih posledično po vsebini ni več mogoče obravnavati.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na domnevno neenakopravno obravnavanje ponudb vseh ponudnikov, saj naj bi naročnik, po vlagateljevih navedbah, pri ostalih dveh ponudnikih, ne preverjal svojih zahtev iz razpisne dokumentacije, in sicer v delu, ki se nanaša na število zahtevanih kadrov kot tudi ne v delu, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo po visoko usposobljenih delavcih. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, so morali ponudniki med drugim izpolniti tudi Izjavo o kadrih, s katero so izjavili, da imajo najmanj 30 redno zaposlenih delavcev in od tega najmanj 5 visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki se ukvarjajo z integracijami/prenovami računalniških informacijskih sistemov in hkrati v pripravljeno tabelo predmetnega obrazca vnesti imena in priimke ter stopnjo in smer izobrazbe (vsaj) petih visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki se ukvarjajo z integracijami/prenovami računalniških informacijskih sistemov. Pregled obravnavanih obrazcev pokaže, da sta oba (pre)ostala ponudnika predmetni dokument izpolnila popolnoma v skladu z naročnikovimi zahtevami iz le-tega in kljub temu, da naročnik tega ni izrecno zahteval, priložila tudi certifikate o pridobljenih znanjih za svoje zaposlene delavce (ponudnik ASKPRO d.o.o., Ljubljana) in seznam kadrov z opisi delovnih mest, pridobljenimi specialističnimi znanji HW in SW ter izobrazbo, fotokopije delovnih knjižic in certifikate o pridobljenih znanjih za zaposlene delavce (izbrani ponudnik). Iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik, tekom obravnavanega postopka, nobenemu izmed obeh navedenih ponudnikov (niti vlagatelju) ni postavil nobenih dodatnih zahtev v zvezi s predloženimi izjavami (in drugimi, tozadevno priloženimi dokumenti), kar pomeni, da se je očitno zanesel na podane izjave o kadrih, ki so mu jih podali. ZJN-1 od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke in/ali informacije, ki so mu jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega. Ker ZJN-1 od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija ne more naložiti takšne dolžnosti.

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika sprejeta ob spoštovanju določil ZJN-1 in je utemeljena v dovolj jasno ugotovljenem dejanskem stanju, zaradi česar je bilo v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN potrebno odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, in sicer 2000 točk za sestavo revizijskega zahtevka ter 20% DDV in povrnitev stroškov plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.02.2005


Jožef Kocuvan, univ.dipl.iur.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- LEKARNA LJUBLJANA, Ulica Stare pravde 11, Ljubljana
- SKUPINA ATLANTIS d.o.o., šlandrova 2, Ljubljana
- odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11,

Natisni stran