018-235/04 Zavod za gozdove Slovenije

Številka: 018-235/04-24-1784

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup terenskih čevljev ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila vlagatelja GOJZAR d.o.o., Loška cesta 41, škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška družba Golob, Bernik Bogataj o.p., d.n.o., Kidričeva cesta 1, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.10.2004

ODLOČILA

1. Razveljavi se odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz naročnikovega dokumenta, št. 025-16/2004, z dne 9.9.2004.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila najkasneje v roku 10 dni po prejemu tega sklepa.
3. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.4.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 70/2004, z dne 28.6.2004, pod številko objave Ob-17348/04, kjer je v točki II.1.9 navedel, da bo naročilo oddal v treh sklopih. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, ki je bilo dne 2.8.2004, je razvidno, da je naročnik v sklopu III, v katerem sodeloval vlagatelj, prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 16.8.2004 izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je v sklopu III kot najugodnejšega izbral ponudnika JUSTIN-JERMAN MAJA s.p., Polje 11, Žiri (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.8.2003, od naročnika v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V dopisu je vlagatelj od naročnika zahteval tudi pojasnila o tem, kakšna dokazila je izbrani ponudnik predložil za dokazovanje pogojev za sodelovanje v postopku, ki so v razpisni dokumentaciji navedena pod št. 6 (ekonomsko finančna sposobnost) in kdo mu je ta dokazila izdal. Obenem je naročnika prosil tudi za pojasnilo, kakšna dokazila je izbrani ponudnik predložil glede razpolaganja z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila (točka 10 točke 1.5 razpisne dokumentacije), predvsem za drugo in tretjo alineo navedene točke.

Naročnik je dne 25.8.2004 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je obrazložil ocenjevanje ponudb v sklopu III, vlagatelju pa je tudi pojasnil, katera dokazila je izbrani ponudnik predložil pod točko 6 in 10 razdelka 1.5 razpisne dokumentacije. Glede vsebine navedenih dokazil pa je naročnik navedel, da mora v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZJN-1 odkloniti dajanje obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Naročnik je še navedel, da mora v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZJN-1 upoštevati zakonite interese ponudnikov pri varovanju poslovnih skrivnosti, pri čemer se ta določba nanaša na dokazila za izpolnjevanje ekonomskih in finančnih ter tehničnih pogojev iz 42.a člena ZJN-1. Po mnenju naročnika so podatki, ki so razvidni iz navedenih dokazil izbranega ponudnika, zaupni.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 6.9.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, z dne 16.8.2004, podrejeno pa razveljavitev dodatne obrazložitve o oddaji naročila, z dne 25.8.2004, in izdajo nove dodatne obrazložitve, na podlagi katere bo lahko preizkusil pravilnost naročnikove izbire.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi glede dokazil za izpolnjevanje pogojev zadostne tehnične in kadrovske zmogljivosti le povzel vsebino razpisne dokumentacije in se skliceval na zaupnost podatkov. Vlagatelj dvomi, da ima izbrani ponudnik zadostne tehnične in kadrovske zmogljivosti, saj je ugotovil, da nima zaposlenih oseb, da ni registriran kot delodajalec in da je zaposlen v Gimnaziji Jurija Vege kot profesor za slovenski jezik, kar dokazuje, da nima ustreznega znanja za izvedbo javnega naročila. Glede na to je vlagatelj dne 1.9.2004 želel vpogledati v dokumentacijo pri naročniku, da bi preveril, kaj je izbrani ponudnik vpisal v obrazec "8/2 seznam delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila". Naročnik je vpogled v omenjeni dokument zavrnil in se skliceval na varstvo interesov izbranega ponudnika, zaradi česar vlagatelj ne more preveriti pravilnosti naročnikove izbire in je prisiljen vložiti zahtevek za revizijo.
Vlagatelj navaja, da mu je naročnik z dodatno obrazložitvijo, v kateri ni odgovoril na vprašanja, pač pa je le povzel določila razpisne dokumentacije, onemogočil preveritev pravilnosti odločitve o izbiri. Vlagatelj je spraševal o tem, kakšna dokazila je priložil izbrani ponudnik za dokazovanje tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, to pa po mnenju vlagatelja niso zaupni podatki. Izbrani ponudnik je v rednem delovnem razmerju pri drugem delodajalcu in nima zaposlenih, zato lahko sklene le pogodbe o delu, kar pomeni, da bi lahko naročilo izpolnil preko podizvajalcev, kar pa bi moralo biti razvidno iz njegove ponudbe oz. poročila o oddaji naročila. Naročnik vlagatelju v dodatni obrazložitvi ni sporočil zahtevanih podatkov in se je neupravičeno skliceval na zaupnost podatkov, pri tem pa ni razvidno, da bi izbrani ponudnik te podatke označil kot zaupne. Razkritje teh podatkov ne bi ogrozilo zakonitih interesov izbranega ponudnika, ravnanje naročnika pa omogoča zaposlovanje na črno, navaja vlagatelj. Po mnenju vlagatelja se določilo 8. člena ZJN-1 tudi ne more nanašati na pravico ponudnikov, da se seznanijo z vsebino ponudb drugih ponudnikov, če je to potrebno zaradi preizkusa pravilnosti naročnikove izbire. Vsakega, ki vpogleda v ponudbe, veže tudi drugi odstavek 9. člena ZJN-1. Vlagatelj opozarja, da ima vsakdo, ki izkaže upravičen pravni interes, pravico do vpogleda v vsak upravni in sodni spis, zaradi česar ni razloga, da bi bilo v postopkih oddaje javnih naročil drugače. Vlagatelj je prepričan, da se določilo drugega odstavka 8. člena ZJN-1 nanaša na posredovanje podatkov tretjim osebam, ne pa tudi na ponudnike, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, zlasti če je vpogled potreben zaradi preverjanja pravilnosti oddaje javnega naročila. Če bi naročnik vlagatelju dopustil vpogled v podatke, ta zahtevek za revizijo niti ne bi bil potreben, še navaja vlagatelj.
Vlagatelj nadaljuje, da naj bi ponudniki predložili seznam delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila. Delavec je po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002; v nadaljevanju: ZDR) fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Naročnik je tako od ponudnikov po mnenju vlagatelja zahteval seznam oseb, ki so zaposlene pri ponudniku in ki bodo odgovorne za izvedbo naročila, saj bi od ponudnikov v nasprotnem primeru zahteval le seznam oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi naročila. Izbrani ponudnik je v rednem delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, sam pa ne zaposluje delavcev, zato ni mogel predložiti dokazila - obrazca 8/2 in je naročnik opravil izbiro v nasprotju s pogoji. Naročnik je izrabil možnost za določitev ravni ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti in od ponudnikov zahteval navedbo tehničnega osebja, pri tem pa se je odločil, navaja vlagatelj, da morajo ponudniki navesti osebe, ki so zaposlene pri ponudniku. Po mnenju vlagatelja je mogoče v delovnem času naročnika zagotoviti izvajanje pogodbe le z zaposlenimi osebami ali podizvajalci. Vlagatelj določilo točke d) iz 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 razume kot pooblastilo naročniku, da lahko zahteva dokazila in preverja osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi javnega naročila, ne glede na to, ali so te osebe zaposlene pri ponudniku, ne pa kot možnost, da ponudnik predloži ponudbo, ki jo bodo izpeljale tretje osebe, ki niso pri njem niti v delovnem razmerju niti ne nastopajo kot podizvajalci. Ponudnik izpolni naročilo sam ali preko podizvajalcev, kar pa mora označiti v ponudbi, tako da lahko naročnik preveri, če zakonske pogoje izpolnjujejo tudi podizvajalci. Drugačne oblike sodelovanja med ponudnikom in tretjimi osebami naša zakonodaja z izjemo študentskega dela ne pozna, saj tudi oseba, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, dela le kot podizvajalec. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001) pa za te pogodbe izrecno določa pravice ene in druge stranke in podjemnik svoje delo opravlja v svojem imenu in za svoj račun, nato pa rezultat svojega dela na podlagi podjemne pogodbe odstopi naročniku (v tem primeru ponudniku).
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do dne plačila, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 100 točk za zahtevo za obrazloženo obvestilo, 20 točk za posredovanje obrazloženega obvestila stranki, 625 točk za zahtevek za revizijo, 20 točk za obvestilo stranki, 20 točk za obvestilo Sektorju za javna naročila, 2.430,00 SIT za administrativne in poštne stroške ter 20% DDV.

Iz dokumenta, št. 025-16/2004, z dne 9.9.2004, je razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila podrobno opisal način točkovanja, odgovoril pa je tudi na vlagateljevo vprašanje glede dokazil izbranega ponudnika. Iz vlagateljevega vprašanja ni mogoče zaključiti, da je zahteval vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika, saj bi moral v tem primeru postaviti konkretno zahtevo. Zato naročnik tudi ni formalno zavrnil zahteve za vpogled na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZJN-1. Kljub temu je naročnik dopustil možnost, da bi se vlagatelj (ob predpostavki postavljene zahteve) želel seznaniti z vsebino dokazil, zato mu je pojasnil, da mora v skladu z 8. členom ZJN-1 odkloniti dajanje obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov. V skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZJN-1 mora naročnik upoštevati zakonite interese ponudnikov pri varovanju zaupnih podatkov, pri čemer se ta določba izrecno nanaša na predložitev dokazil za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti. Po mnenju naročnika so zaupni tudi podatki, ki izhajajo iz dokazil, s katerimi ponudnik v skladu z 9. alineo točke 1.4 razpisne dokumentacije dokazuje ustrezno tehnično in kadrovsko opremljenost. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da se 8. člen ZJN-1 ne more nanašati na ponudnike, pač pa le na tretje osebe.
Naročnik nadaljuje, da je na podlagi vlagateljevega telefonskega klica, s katerim se je ta pozanimal o možnosti posredovanja obrazca 8/2 izbranega ponudnika, preveril, ali obstaja možnost vpogleda vlagatelja v ta del ponudbe izbranega ponudnika (ob predpostavki postavljene zahteve). V ta namen je naročnik pridobil mnenje od Sektorja za javna naročila, da naročnik vpogleda v ta del ponudbene dokumentacije ne sme dovoliti brez pisnega pristanka izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da se v skladu s prakso na podlagi uradnega zahtevka vlagatelja za vpogled prosi izbranega ponudnika, da poda pisni pristanek za vpogled. Ob naslednjem neformalnem kontaktu vlagatelja z naročnikom dne 1.9.2004 (pri čemer vlagatelj ni kontaktiral z vodjem predmetnega javnega naročila, ampak s pravno službo) je bila ta možnost vlagatelju predstavljena, vendar se ta z njo ni strinjal in je kategorično izjavil, da bo vložil zahtevek za revizijo. Naročnik poudarja, da vlagatelj uradnega zahtevka za vpogled ni postavil niti v pisni obliki niti ni zahteval, da se ga da pri naročniku na zapisnik. Vlagatelja, ki v revizijskem postopku nastopa z odvetnikom, bi moral vedeti, da je možno odločati le o uradno postavljenem zahtevku. Zato je neresnična navedba vlagatelja, da je naročnik zavrnil vpogled v predmetni del ponudbene dokumentacije. Naročnik ni prejel nobenega uradnega zahtevka, o katerem bi bilo potrebno odločiti, pač pa je šlo za neformalen pogovor zaradi razjasnitve situacije. Te ugotovitve so podane zgolj podrejeno, navaja naročnik, saj so vlagateljeve navedbe neutemeljene že zaradi formalnega razloga - odsotnosti zahteve za vpogled.
Glede očitkov o neizpolnjevanju kadrovskega pogoja naročnik nadaljuje, da ZDR sicer res določa, da je delavec vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, vendar pa pojma delavec ne veže na konkretnega delodajalca. Naročnik zatrjuje, da na osnovi zahteve po predložitvi seznama delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ni postavil pogoja, da morajo biti te osebe pri ponudniku tudi zaposlene. Takšna zahteva bi bila diskriminatoma do samostojnih podjetnikov, saj je jasno, da samostojni podjetnik kot fizična oseba ne more zaposlovati drugih delavcev. Zahtevo naročnika gre razumeti tudi z vidika specialnih predpisov, konkretno v skladu z d) točko 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1, ki določa, da lahko naročnik zahteva od ponudnika navedbo tehničnega osebja ali strokovnih služb, ki bodo vključeni v ponudnikovo izvedbo naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri ponudniku, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti. Zahtevo gre razumeti tudi po namenu. Naročnik je dolžan dopustiti sodelovanje samostojnih podjetnikov na javnih razpisih. To je razvidno iz točke 1. razdelka 1.5 razpisne dokumentacije, ki med drugim opredeljuje, katera dokazila mora samostojni podjetnik predložiti, da bo razvidno, da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu. Izbrani ponudnik je predložil zahtevano dokazilo, s čimer je dokazal, da izpolnjuje obligatoren pogoj za priznanje sposobnosti po 1. točki prvega odstavka 42. člena ZJN-1. Naročnik je v zvezi s predmetno zahtevo zahteval pisno izjavo (OBR-6), dano pod materialno in kazensko odgovornostjo, iz katere med drugim izhaja, da je ponudnik zanesljiv, sposoben upravljanja, ima izkušnje, ugled ter zaposlene, ki so sposobni izvesti pogodbo, da bo glede na že sklenjene pogodbe v primeru, da bo izbran, sposoben v skladu s pogodbo izvajati naročilo in da ni dal zavajajočih podatkov glede izpolnjevanja obveznih pogojev za udeležbo. Izbrani ponudnik je izjavo predložil. Naročnik je zahteval tudi pisno lastno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da ponudnik razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo predmetnega javnega naročila (OBR-8), sestavni del katere sta tudi seznam najvažnejših opravljenih dobav na osnovi javnih naročil v zadnjih treh letih z zneski, datumi in naročniki (OBR 8/1) ter seznam delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila (OBR 8/2). Izbrani ponudnik je izjavo z vsemi zahtevanimi podatki predložil. Naročnik drugih dokazil za izpolnjevanje predmetnega pogoja ni zahteval. V skladu s 46. členom ZJN-1 tudi ne obstaja zakonska dolžnost naročnika, da preveri, če predpisane zakonske pogoje izpolnjujejo tudi morebitni podizvajalci. V skladu s citiranim členom je zgolj dopuščena možnost, da naročnik lahko zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev dokažejo tudi podizvajalci. Ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Naročnik je pri obsegu zahtevanih dokazil upošteval tudi določbo tretjega odstavka 43. člena ZJN-1, ki določa, da mora biti obseg zahtevanih podatkov omejen na predmet javnega naročila. Pri konkretnem naročilu (sklop III) gre za 100 parov čevljev v skupni vrednosti 1.890.000,00 SIT. Naročnik ni postavil pogoja, da mora biti ponudnik proizvajalec čevljev, lahko je tudi posrednik, pri čemer ni nobenega utemeljenega razloga, da samostojni podjetnik kot izbrani ponudnik ne bi bil zmožen izvesti predmetnega javnega naročila, še posebej, ker se je naročnik poleg ostalega zavaroval z garancijo za resnost ponudbe in z izjavo o predložitvi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Glede na seznam najvažnejših opravljenih dobav, ki ga je izbrani ponudnik predložil in iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik izvedel kar nekaj javnih naročil v večjih vrednostih, kot je predmetna, pa gre sklepati, da v zakonitost delovanja izbranega ponudnika niso dvomili tudi ostali naročniki. Naročnik je izbiro opravil tudi v skladu z načelom gospodarnosti, ki ni najbolj nepomembno načelo v postopku oddaje javnih naročil. Neizbrani ponudnik je bil v primerjavi z izbranim ponudnikom bolj neugoden.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh po prejemu sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 22.9.2004, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj odgovarja na navedbe naročnika, zahteva pa tudi povračilo novih stroškov, in sicer 625 točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka, 20 točk za obvestilo stranki, 2.360,00 SIT za administrativne in poštne stroške ter 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 24.9.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.9.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik v dopisu predlaga, da Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V nadaljevanju naročnik odgovarja na navedbe vlagatelja iz zahteve za nadaljevanje postopka.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik v skladu prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo vlagatelj navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Eno od temeljnih načel javnega naročanja je načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, ki je določeno v 6. členu ZJN-1. Zahteva po transparentnosti postopkov oddaje javnih naročil vključuje tudi javnost (publiciteto). Drugi odstavek 6. člena ZJN-1 določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu z določbami ZJN-1. Namen načela transparentnosti oz. javnosti je zagotoviti nadzor nad porabo javnih sredstev ter spoštovanje ostalih načel javnega naročanja, predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Z javnostjo postopkov oddaje javnih naročil se zagotavlja enakopravno obravnavanje ponudnikov in enake možnosti za sodelovanje vseh ponudnikov na trgu javnih naročil. V primeru, ko naročnik že sprejme odločitev o dodelitvi naročila, pa je javnost postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb in s tem povezana možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom zagotavlja ZRPJN. Če je revizijski postopek že v teku, je vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila procesno dejanje pravnega varstva, ki je glede na prvi odstavek 150. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. št. 26/1999, 96/2002, 2/04; v nadaljevanju: ZPP), skladno s subsidiarno uporabo postopkovnih pravil ZPP, ki izhaja iz petega odstavka 3. člena ZRPJN, ena od temeljnih pravic v postopku.

Naročnik je dolžan že na podlagi zakona, ne glede na posebne zahteve ponudnikov, zagotoviti transparenten in objektiviziran postopek primerjanja, ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Naročnik mora v dokumentih, ki jih sprejema v postopku oddaje javnega naročila in posreduje ponudnikom (obvestilo o oddaji naročila, dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), jasno, razvidno in objektivno primerljivo predstaviti vse okoliščine, ki vplivajo na izbor oz. zavrnitev posameznih ponudb. V primeru, ko posamezna oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, zahteva vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, pa ji je naročnik v skladu z načelom transparentnosti oz. javnosti (drugi odstavek 6. člena ZJN-1) to dolžan omogočiti, in sicer tako glede dokumentacije, ki jo sprejema sam naročnik, kot tudi glede dokumentacije, ki jo naročnik pridobi od posameznih ponudnikov.

Pri zagotavljanju vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov je naročnik dolžan spoštovati kogentna določila ZJN-1, ki varujejo zakonite interese ponudnikov glede varovanja zaupnih podatkov. 8. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, ter da mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Zaupnost ponudbenih podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Kadar ponudnik zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, mora naročnik zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu delno ali v celoti, če bi lahko bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko kako drugače v nasprotju z javnim interesom s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika, če bi obvestilo vsebovalo podatke, ki jih drug predpis določa kot zaupne ali bi sporočeni podatki lahko vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili o varstvu podatkov v postopkih naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-1). Navedena določila ZJN-1 na eni strani zavezujejo naročnika, da varuje pridobljene zaupne podatke oz. jih v postopku ne posreduje konkurenčnim ponudnikom ali tretjim osebam, na drugi strani pa omejujejo načelo javnosti in pravico ponudnikov, da se (v celoti) seznanijo z vsebino ponudb drugih ponudnikov.

V predmetnem postopku revizije oddaje javnega naročila med strankama ni sporno, da je vlagatelj (čeprav "neformalno", kot to zatrjuje naročnik) zahteval vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je dne 1.9.2004 želel vpogledati v dokumentacijo pri naročniku, da bi preveril, kaj je izbrani ponudnik vpisal v obrazec 8/2 (seznam delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila). Tudi naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo navaja, da se je vlagatelj telefonsko pozanimal o možnosti, da se mu posreduje obrazec 8/2 izbranega ponudnika, oz. da je vlagatelj dne 1.9.2004 kontaktiral s pravno službo naročnika, kjer mu je bilo pojasnjeno, da je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le ob pisnem pristanku le-tega. Ob tem gre naročnika opozoriti, da niti ZJN-1 niti ZRPJN ne predpisujeta posebnega postopka za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, prav tako pa ne zahtevata, da bi moral ponudnik, ki želi vpogledati v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, vložiti posebno pisno zahtevo pri naročniku, ali pa da bi moral vpogled avtorizirati ponudnik, v čigar ponudbo se želi vpogledati. Naročnik je, kot je bilo že pojasnjeno, zainteresiranim ponudnikom dolžan omogočiti vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov v delih, ki so javni, to pa so zlasti tisti deli, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev oz. meril. Naročnika gre istočasno tudi opozoriti, da je on tisti, ki je dolžan v skladu z 10. členom ZJN-1 evidentirati oz. dokumentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila, kar vključuje tudi vse morebitne "neformalne" kontakte ponudnikov z naročnikom.

Glede na vse navedeno gre ugotoviti, da naročnik ni ravnal pravilno, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov, oz. ko je vpogled v ponudbeno dokumentacijo pogojeval s posebnimi zahtevami po obličnosti zahteve za vpogled oz. avtorizacijo izbranega ponudnika. S tem je naročnik kršil drugi odstavek 6. člena ZJN-1, zato je potrebno razveljaviti vsa naročnikova dejanja, ki so tej kršitvi sledila. Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v spisovno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v delu, ki ne predstavlja poslovne skrivnosti, ter nato v razumnem času (ob upoštevanju navedb v naslednjem odstavku) odločiti o zahtevku za revizijo, z dne 6.9.2004.

Vlagatelj ima v zvezi z ugotovitvami pri vpogledu možnost vložiti pripravljalno vlogo (skladno s 105. členom in nasl. ZPP v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), v kateri pa ni mogoče širiti meja zahtevka za revizijo z dne 6.9.2004 ali navajati novih kršitev.

Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija v tej fazi ni izrekala o preostalih vlagateljevih očitkih iz revizijskega zahtevka oziroma o njih ni meritorno odločala.

Stroški, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo, so del nadaljnjih stroškov postopka (skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. in 2. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v postopku revizije presojala tudi utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj citiranega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev.

Naročnik predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ni utemeljil, saj ni navedel, kakšne bi bile lahko škodljive posledice zadržanja postopka oz. v čem obstaja javni interes za to, da bi se predmetni postopek javnega naročila nadaljeval kljub vloženemu zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija zato ni mogla ocenjevati razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, zato je na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) odločila tako, kot je to razvidno iz 3. točke izreka tega sklepa. Ob tem gre opozoriti, da iz predložene dokumentacije sploh ni razvidno, ali so glede na določilo tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, ki naročniku nalaga notifikacijsko dolžnost, vlagatelju pa daje pravico do posredovanja mnenja, sploh izpolnjene predpostavke za vsebinsko odločanje o naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.10.2004




dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- , Večna pot 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Golob, Bernik Bogataj o.p., d.n.o., Kidričeva cesta 1, škofja Loka
- JUSTIN-JERMAN MAJA s.p., Polje 11, Žiri
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana