018-234/04 SSSV

Številka: 018-234/04-22-1790

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje tekočega vzdrževanja objektov in skupnih površin na mejnih prehodih in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DOM KOPER d.o.o., Ferrarska 17, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Vlada RS, Servis skupnih služb Vlade (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.10.2004

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 74/04, z dne 9.7.2004, pod štev. objave Ob-18747/04 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, štev. S 131/2004, z dne 8.7.2004, objava 111756 objavil javni razpis za izvajanje tekočega vzdrževanja objektov in skupnih površin na mejnih prehodih, po sklopih: Sklop 1 - Vzdrževanje električnih napeljav in naprav, Sklop 2 - Razna manjša gradbena in zaključna dela in Sklop 3 - Vzdrževanje strojnih napeljav in naprav.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, štev. 266-78/2004, z dne 20.8.2004, ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudnikov za izvajanje razpisanih del na področjih različnih policijskih uprav znotraj vsakega posameznega razpisanega sklopa.

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo, štev. 65-G-VI-04, z dne 2.9.2004. Pod 1. točko zahtevka za revizijo (priznanje referenc) vlagatelj naročniku očita, da je njegovo ponudbo namesto s 13 točkami napačno ocenil z oceno 8,1 točk. Vlagatelj navaja, da je naročnik pod tehničnimi in kadrovskimi pogoji zahteval: "ponudnik mora izkazati dobro opravljanje istovrstnih storitev v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe, in sicer posebej za vsak sklop del, na katerega se javlja", pri ocenjevanju oziroma točkovanju ponudbe pa je naročnik, kot navaja v obvestilu, upošteval "izključno reference, ki izkazujejo zaključene storitve pred iztekom oddaje ponudbe". Naročnik je torej upošteval le reference v preteklem časovnem zamiku obdobja treh let, šteto od dneva oddaje ponudbe, kar je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z zahtevami Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in s splošno uveljavljeno prakso. Vlagatelj naročniku očita, da je pri točkovanju spremenil razpisana merila, zaradi česar je vlagatelj s ponudbo za izvedbo raznih manjših gradbenih in zaključnih del (sklop 2) na področju Policijskih uprav Postojna, Koper pri vrednotenju ponudb za ceno prejel maksimalno število 100 točk, za reference pa (zaradi izločenih referenc) namesto 13 točk le 8,1 točke. Vlagatelj meni, da je naročnik pri točkovanju, s tem ko je izločil nekatere reference leta 2001, ravnal napačno in v nasprotju z veljavno zakonodajo, prakso in lastnimi razpisnimi pogoji. Vlagatelj predlaga, da naročnik odločitev spremeni in mu reference prizna, s čimer bo vlagatelj v konkretnem primeru kot najugodnejši ponudnik pridobil izvedbo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj citira besedilo točk 1 in 2a v 2. odstavku 42.a člena ZJN-1 ter meni, da je potrebno zakonsko predpisani pojem "zadnje leto" razumeti tako, kot se je v praksi izvajanja zakona v konkretnih, že realiziranih primerih uveljavil. Vlagatelj trdi, da se v splošni praksi izvajanja ZJN-1 nikoli doslej ni upošteval obdobje zadnjega leta kot obdobje leta, štetega od dneva oddaje ponudbe nazaj, temveč zadnje koledarsko leto ter opozarja, da pojem "zadnja tri leta" vsi zavezanci vedno pojmujejo kot leta pred letom oddaje ponudbe in ne leta pred dnevom oddaje ponudbe. Takšno pojmovanje je po vlagateljevem mnenju tudi povsem logično, saj tekočih referenc leta, v katerem je izveden razpis, po vlagateljevem mnenju ni možno vrednotiti v skladu z zahtevami zakonodaje, kajti take reference nimajo potrditev iz izkazov ponudnikovih bilanc, ki se predložijo za zadnje ali zadnja poslovna leta in torej niso preverljiva glede ekonomsko-finančnih in drugih elementov. Vlagatelj prilaga dokumentacijo preteklega razpisa istega naročnika, s katero dokazuje, da je le-ta pod enako zahtevo "v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe" v prejšnjem razpisu priznal reference celotnih zadnjih treh let v koledarskem pojmovanju leta, torej od 1. januarja do 31. decembra. Poleg tega vlagatelj prilaga tudi dokumentacijo različnih drugih naročnikov, iz katere je po njegovem mnenju razvidno, da se v praksi zadnje leto vedno pojmuje kot celotno koledarsko leto. Vlagatelj pojasnjuje, da je ob dejstvu, da je doslej vedno oddajal ponudbe z referencami za zadnja koledarska leta, tudi v obravnavanem primeru jemal kot zadnje leto pač leto 2003 (in ne tekoče leto 2004) ter da je zato (tako kot vedno, ko se zahtevajo reference zadnjih treh let) izključil vse reference za dokončana dela v tekočem letu. Vlagatelj dodaja, da bi, v kolikor bi razumel zahtevo naročnika, da tokrat zahteva štetje let za nazaj glede na datum oddaje ponudbe, pač pridobil potrdila tudi za tekoče leto in bi zanemaril reference leta 2001, vendar pa pri tem ponovno poudarja, da so doslej naročniki dosledno upoštevali le reference zadnjih let in ne tekočega leta v katerem se ponudba odda ter da je tudi konkretni naročnik (ki danes priznava reference tekočega leta in pri ocenjevanju pojmuje zadnja leta šteta od dneva oddaje ponudbe) v prejšnjem razpisu z enako zahtevo priznaval reference zadnjih let, in to v celoti, slednje pa po vlagateljevem mnenju dokazuje, da naročnik tokrat odstopa tudi od splošno uveljavljene lastne prakse. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik neupravičeno izločil predložene reference za leto 2001 ter da je s tem tudi odstopil od splošno uveljavljene prakse in spremenil sistem šele v fazi točkovanja.
Pod 2. točko zahtevka za revizijo (Certifikat kakovosti) vlagatelj navaja, da se certifikat kakovosti točkuje z eno točko (kar po njegovem mnenju kaže, da je kakovost zelo nizko vrednotena) ter da mu naročnik ni priznal niti te točke za prejeti certifikat kakovosti ISO 9001:2000, iz katerega je sicer jasno razvidno, da ima vlagatelj dokazano vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem kakovosti, ki izpolnjuje zahteve omenjenega standarda za celotno dejavnost podjetja vključno z izvajanjem gradbenih projektov, kamor sodi tudi izvajanje manjših gradbenih in zaključnih del. Vlagatelj naročniku predlaga, da ponovno prouči odločitev komisije, prizna napako in mu dodeli potrebno točko.

Naročnik je dne 10.9.2004 sprejel "Popravek obvestila o oddaji javnega naročila, štev. 266-78/2004, z dne 20.8.2004" (dokument štev. 266-78/2004, z dne 10.9.2004), s katerim je odločil, da se pri vlagatelju za drugo in tretjo skupino policijskih uprav znotraj vsakega sklopa prizna točka za predloženi certifikat kakovosti ISO 9001:2000.

Naročnik je s sklepom, štev. 266-78/2004, z dne 20.9.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da je ponovno preveril točkovanje vlagateljeve ponudbe na podlagi vseh treh meril iz razpisne dokumentacije, pri čemer je pri točkovanju ponudb po drugi točki meril (reference) sledil zahtevi iz razpisne dokumentacije ter za ustrezna dokazila za priznanje referenc upošteval seznam opravljenih storitev v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila (istovrstne storitve), z zneski, datumi in nazivi končnih naročnikov, vključno z dokazili v obliki potrdila - izjave za vsak posel posebej, izdanih s strani končnih naročnikov, pri čemer so bili obrazci seznamov in obrazci izjav - potrdil za posamezni sklop priloženi v razpisni dokumentaciji. Naročnik opozarja, da je v razpisni dokumentaciji jasno navedel in podčrtal, da bo pri točkovanju upošteval izključno zaključene storitve ter da se je v obrazcu "Izjava - potrdilo reference" zahteval vpis datuma zaključka del po pogodbi, ki jo je ponudnik prikazal kot referenčno delo. Naročnik je prepričan, da so ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe in datuma - zaključka posameznih referenčnih del zadnja tri leta pred oddajo ponudbe nedvoumno izražena ter dodaja, da je v vlagateljevem primeru obdobje zadnjih treh let pred oddajo ponudbe obdobje od 11.8.2001 do 12.8.2004 in da je zato pri točkovanju njegove ponudbe upošteval izključno zaključene storitve v tem obdobju. Naročnik v nadaljevanju našteva reference, ki jih glede na zahteve iz razpisne dokumentacije pri posameznih sklopih ni mogel upoštevati. Glede vlagateljevega pojasnjevanja njegovega razumevanja obdobja zadnjih treh let pred oddajo ponudbe in glede predloženih delov dokumentacij nekaterih razpisov naročnik ugotavlja, da so v celoti nerelavantne, saj se v predmetnem postopku presojajo izključno dejstva, vezana na javno naročilo, ki je predmet revizije in ne navedbe glede prejšnjih javnih naročil naročnika ali drugih naročnikov. Naročnik zaključuje, da je ponovno preveril točkovanje vlagateljeve ponudbe tudi po tretjem merilu (certifikat), pri čemer je ugotovil, da so navedbe vlagatelja v tem delu utemeljene ter dodaja, da je medtem že odpravil napako tako, da je izdal popravek obvestila št. 266- 78/2004 z dne 10.9.2004, s katerim je priznal ponudniku točko po tem merilu.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, štev. G-200-04, z dne 23.9.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, štev. 266-78/2004, z dne 27.9.2004, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru se je Državna revizijska komisija ob upoštevanju dejstva, da je naročnik izdal dokument štev. 266-78/2004, z dne 10.9.2004 ("Popravek obvestila o oddaji javnega naročila, štev. 266-78/2004, z dne 20.8.2004"), s katerim je dejansko ugodeno vlagateljevi zahtevi iz 2. točke zahtevka za revizijo, omejila zgolj na presojo vlagateljevih navedb pod 1. točko zahtevka za revizijo - torej na spor med strankama o tem, ali je naročnik v sklopu 2 (Razna manjša gradbena in zaključna dela) za področje Policijskih uprav Postojna, Koper, pravilno ocenil ponudbo vlagatelja na podlagi merila, ki se nanaša na ponudnikove reference.

V skladu z 9. točko 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost vendarle omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Navedeni zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. (Merila za izbiro najugodnejše ponudbe). V zvezi z uporabo meril za izbiro najugodnejše ponudbe v fazi ocenjevanja prejetih ponudb ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) določa, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji vnaprej navedena, opisana in ovrednotena (2. oziroma 3. odstavek 50. člena ZJN-1) ter da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena (4. odstavek 50. člena ZJN-1).

Iz pregleda razpisne dokumentacije štev. 266-78/2004 izhaja, da je naročnik v XV. poglavju (Merila za izbiro najugodnejše ponudbe) določil, da bo ponudbe za posamezno skupino policijskih uprav znotraj vsakega od treh sklopov ocenjeval na podlagi naslednjih meril:
1. ponudbena cena - do 100 točk,
2. kvalitetno in pravočasno opravljene storitve v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila (istovrstna dela) v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe - skupaj največ 13 točk in
3. pridobljen veljavni certifikat po sistemu zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST - ISO 9001:2000 za dejavnost, ki je predmet javnega naročila - 1 točka.
Državna revizijska komisija se je pri odločanju o predmetnem zahtevku za revizijo, v smislu revizijskih navedb in v skladu z določilom 2. odstavka 19. člena ZRPJN, omejila zgolj na obravnavo drugo navedenega merila (v nadaljevanju: "Reference"), ki ga vlagatelj v svojem zahtevku navaja kot sporno.

Merilo "Reference" je v razpisni dokumentaciji (strani 10 do 12) opisano kot zahteva po "kvalitetno in pravočasno opravljenih storitvah v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila (istovrstna dela) v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe", pri čemer je način uporabe merila prikazan v obliki petih ocenjevalnih razredov, ki glede na vrednost referenčnega posla (5.000.000 SIT, od 5.000.001 do 10.000.000 SIT, od 10.000.001 do 15.000.000 SIT, od 15.000.001 do 20.000.000 SIT in naročila v vrednosti nad 20.000.001 SIT) pri ocenjevanju ponudbe lahko prinesejo od 1 do največ 3 točk. Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je merilo "Reference" v razpisni dokumentaciji dovolj jasno opisano ter da je jasno določen tudi način njegove uporabe (1. oziroma 2. odstavek 50. člena ZJN-1).

Dalje je iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval tudi, da morajo ponudniki relevantne podatke o referenčnih naročilih, ki bodo podlaga za ocenjevanje ponudb po merilu "Reference", predložiti na za to vnaprej pripravljenih obrazcih (tri priloge "Seznam opravljenih storitev ponudnika v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila" - Sklop 1, Sklop 2 in Sklop 3). Pri vsakem od obrazcev je predvideno, da ponudnik izpolni (eno, več ali vse od) tam navedenih petih tabel, ki so (glede na vrednost referenčnega posla) smiselno povezane s petimi ocenjevalnimi razredi (sklopi) iz opisa merila "Reference" na straneh 10 do 12 razpisne dokumentacije. V okviru vsake od petih tabel na obrazcih je med drugim predvideno, da mora ponudnik med drugim izpolniti tudi rubriko "Čas realizacije". Kot izhaja iz opombe štev. 2 na vsaki od opisanih treh prilog, je moral vsak ponudnik izpolnjenemu obrazcu priložiti tudi izpolnjena in potrjena dokazila o obstoju referenc (obrazci "Izjava - potrdilo").

Kot je razvidno iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik na podlagi pregleda podatkov, navedenih v predloženih seznamih opravljenih storitev ter pripadajočih dokazil (potrdil) o opravljenih referenčnih poslih ocenil, da določene reference, ki jih vlagatelj navaja v svoji ponudbi ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije, in sicer:
Od referenc, navedenih v prilogi "Seznam opravljenih storitev ponudnika v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila - Sklop 2" referenčna naročila, vpisana v seznam pod naslednjimi zaporednimi številkami:
pod zap. štev. 3 (iz priloženega dokazila "Izjava - potrdilo" je razvidno, da je kot "datum zaključka del" vpisan datum 30.4.2001),
pod zap. štev. 4 (iz priloženega dokazila "Izjava - potrdilo" je razvidno, da je kot "datum zaključka del" vpisan datum 30.6.2001),
pod zap. štev. 7 (iz priloženega dokazila "Izjava - potrdilo" je razvidno, da je kot "datum zaključka del" vpisan datum 30.5.2001),
pod zap. štev. 11 (iz priloženega dokazila "Izjava - potrdilo" je razvidno, da je kot "datum zaključka del" vpisan datum 30.5.2001) in
pod zap. štev. 15 (iz priloženega dokazila "Izjava - potrdilo" je razvidno, da je kot "datum zaključka del" vpisan datum 30.6.2001).
Pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja, ki ga je opravila Državna revizijska komisija, v celoti potrjuje zgornje ugotovitve naročnika.

V skladu z zakonom mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in to na takšen način, kot so tam opisana in vrednotena (4. odstavek 50. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma o tem, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo ob ocenjevanju ponudb na podlagi meril "Reference" kot relevantne upošteval le tiste zaključene referenčne posle, ki segajo v obdobje "zadnjih treh let pred oddajo ponudbe". Kot pravilno ugotavlja naročnik, je v vlagateljevem primeru kot obdobje zadnjih treh let pred oddajo ponudbe potrebno šteti obdobje od 11.8.2001 do 12.8.2004, zaradi česar je v skladu s pravili iz razpisne dokumentacije pri točkovanju njegove ponudbe mogoče upoštevati izključno zaključene storitve, za katere je vlagatelj v svoji ponudbi navedel, da so bile opravljene v navedenem obdobju. Da pri interpretaciji naročnikovih zahtev v zvezi z določitvijo relevantnega obdobja ni moglo biti nobenih dvomov po presoji Državne revizijske komisije potrjujejo tudi ponudbene dokumentacije vseh preostalih ponudnikov na obravnavanem javnem razpisu, iz katerih je razvidno, da so prav vsi navedli in predložili dokazila izključno za tiste referenčne posle, ki so bili zaključeni v obdobju "zadnjih treh let pred oddajo ponudbe". Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju vlagatelju ni mogoče pritrditi v tem, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil nepravilno oziroma da je pri točkovanju spremenil razpisana merila.

Pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati predloženih delov dokumentacij nekaterih preteklih razpisov, iz katerih naj bi bila razvidna drugačna poslovna praksa istega in/ali drugih naročnikov. Kar zadeva vlagateljevo sklicevanje na druge razpisne postopke, je namreč potrebno upoštevati, da se vsak postopek oddaje javnega naročila vodi kot zaključena in samostojna celota. Ob navedenem je potrebno pritrditi stališču naročnika, ki navaja, da je takšno sklicevanje vlagatelja za predmetni postopek oddaje javnega naročila nerelavantno, saj se v obravnavanem postopku lahko presojajo izključno tista dejstva in okoliščine, ki so vezana na javno naročilo, ki je predmet revizije, ne pa tudi dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz prejšnjih javnih naročil istega oziroma drugih naročnikov.

Prav tako je potrebno zavrniti vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na intepretacijo besedila "v zadnjih treh letih" iz 2.a točke 2. odstavka 42.a člena ZJN-1. V cit. 2. a točki zakon določa kot pisni dokaz za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke 1. odstavka 42.a člena " â?? seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe â??". Iz navedenega besedila ni mogoče zaključiti (tako kot trdi vlagatelj), da je obdobje zadnjih treh oziroma petih let potrebno šteti kot obdobje preteklih let, ki ne vključuje tudi tekočega leta. Prav tako zakon ne določa, da je potrebno obdobje "zadnjih treh let" šteti kot obdobje koledarsko določenih let. Ob upoštevanju prej cit. besedila ZJN-1 je torej potrebno zaključiti, da natančnejšo opredelitev tega obdobja zakon prepušča konkretizaciji naročnika. V obravnavanem primeru se je naročnik vnaprej izognil morebitnim sporom v zvezi z interpretacijo, saj je tri-letno obdobje v razpisni dokumentaciji izrecno definiral kot obdobje, ki se šteje od dneva predložitve ponudbe nazaj. Da je takšna definicija dovolj jasna, kot že rečeno, potrjujejo ponudbe preostalih ponudnikov, ki so ob predložitvi potrdil o referenčnih poslih naročnikovi zahtevi v celoti sledili. Pri vsem navedenem pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je imel vlagatelj v primeru kakršnihkoli dvomov o interpretaciji naročnikovih zahtev, tako na podlagi določil razpisne dokumentacije (VII. točka, stran 4) kot tudi na podlagi samega zakona (3. odstavek 25. člena ZJN-1), možnost pravočasno zahtevati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, vendar te možnosti ni izkoristil.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila, da je način uporabe merila "Reference" v razpisni dokumentaciji določen povsem jasno in da ne dopušča nobenega dvoma o interpretaciji. Prav tako je bilo v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da je vlagatelj v svoji ponudbi navedel reference (skupaj sedem referenc), ki se ne nanašajo na storitve, ki so bile zaključene v obdobju zadnjih treh let pred oddajo ponudbe, zaradi česar jih naročnik ni mogel upoštevati kot relevantne pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. Ob vsem navedenem je morala Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne 12.10.2004



Mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Vlada RS, Servis skupnih služb Vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- DOM KOPER d.o.o., Ferrarska 17, Koper
- Adaptacije - vzdrževanje d.o.o., Ribičičeva ul. 21, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana