018-227/04 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-227/04-25-1716

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Franciju Kodeli, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja AICO-MED d.o.o., Prevale 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.9.2004

ODLOČILA

Vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.5.2004 sprejel sklep št. 3511-8/2004-5 o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor, predmetni javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 70/2004, z dne 28.6.2004, pod št. objave Ob-17544/04. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 97/2004, z dne 3.9.2004, objavil podaljšanje roka za predložitev ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, in sicer do 16.9.2004.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.9.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik delno spremeni razpisno dokumentacijo ter da postopek odpiranja ponudb, ki je bil predviden za 16.9.2004, preloži za nedoločen čas. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da mu naročnik na njegovo zahtevo ni izročil razpisne dokumentacije, ko to določa prvi odstavek 24. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju:ZJN-1). Vlagatelj tudi meni, da je naročnik postavil prekratek rok za predložitev ponudb, s čimer naj bi kršil 58. člen ZJN-1. Naročnik naj bi po mnenju vlagatelja kršil tudi 23. člen ZJN-1, saj je v IV. točki A 04 splošnih navodil omejil pojem ponudnika, kot ga določa 3. točka 3. člena ZJN-1, kar naj bi ugotovila že Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-53/04-23-624, z dne 6.4.2004. Poleg tega vlagatelj ugotavlja neskladnost razpisne dokumentacije med točko C 10 in obrazcem C 10, zaradi česar ni mogoče razbrati, katere reference bo naročnik upošteval pri ocenjevanju ponudb. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik v obrazcu 4 "struktura delovne sile, ki bo angažirana na delih iz ponudbe" kršil tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99, 57/01, 59/01, 86(04).
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 220.000,00 SIT za odvetniške stroške in 20 % DDV v višini 44.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 3511-8/2004-89, z dne 14.9.2004, zahtevku za revizijo ugodil ter odločil, da bo pripravil spremembe razpisne dokumentacije v skladu z ugotovitvami iz obrazložitve sklepa in jih posredoval vsem ponudnikom, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo. Naročnik je ugodil tudi zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je očitek vlagatelja o nepravočasni izročitvi razpisne dokumentacije verjetno upravičen. Naročnik je štel, da je njegova dolžnost izročiti razpisno dokumentacijo nastopila takoj naslednji dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, to je dne 4.9.2004, ki je bil dela prost dan, zato je spremenjeno razpisno dokumentacijo posredoval prvi naslednji delovni dan, to je dne 6.9.2004. Naročnik ugotavlja, da je v celoti spoštoval zakonske roke in je razpisno dokumentacijo izročil pravočasno. Res pa bi se na predmetno javno naročilo lahko prijavili tudi ponudniki, ki bi šele 6.9.2004 dvignili razpisno dokumentacijo in zaradi pridobivanja vseh potrebnih dokumentov morda res ne bi mogli pravočasno pripraviti in oddati ponudbe. Zato naročnik ocenjuje, da je zahtevek glede prekratkega roka morebiti utemeljen, tako da bo rok za predložitev ponudb ustrezno podaljšal.
Naročnik ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek utemeljen tudi v tistem delu, ki se nanaša na neprimernost razpisne dokumentacije. Naročnik bo spremembe razpisne dokumentacije brezplačno posredoval vsem ponudnikom, ki so dvignili prvotno razpisno dokumentacijo, določil pa bo tudi nov rok za oddajo ponudb, o katerem bo obvestil potencialne ponudnike in ga objavil v Uradnem listu RS.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v roku 3 dni od prejema odločitve sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.9.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 21.9.2004 pa je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela dopis, v katerem le-ta opozarja na vsebinske nedorečenosti in dvoumnosti, ki izhajajo iz utemeljitve naročnikovega sklepa, s katerim je naročnik formalno ugodil zahtevku za revizijo. Naročnikova stališča glede bistvenih elementov, ki so ključni za razumevanje in zavarovanje pravic potencialnih ponudnikov, so po mnenju vlagatelja nedorečena in dvoumna. Naročnik tako ugotavlja, da je vlagateljev očitek o neizročitvi razpisne dokumentacije na dan objave podaljšanja roka verjetno upravičen, ob tem pa naročnik vsebinsko prav nasprotno interpretira prvi odstavek 24. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da ta določba od naročnika zahteva, da omogoči vpogled v razpisno dokumentacijo s samim dnevom objave in ne šele naslednji dan. Ker gre za vprašanje pravilnega pomena zakonske določbe, vlagatelj meni, da obstaja poleg interesa varovanja pravice vlagatelja tudi objektivni interes za razjasnitev natančnega pomena obravnavane zakonske določbe, upoštevajoč nadaljnje postopke. Zato vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zavzame strokovno stališče do interpretacij in ugotovi, da je vlagateljeva interpretacije utemeljena, očitek iz zahtevka za revizijo pa v celoti upravičen.
Glede naročnikovih navedb o tem, da je zahtevek glede prekratkega roka "morebiti neutemeljen" (pravilno se citat naročnika v tem delu glasi "morebiti utemeljen"), vlagatelj predlaga, da se Državna revizijska komisija opredeli do vprašanja razumnega roka in spozna zahtevek vlagatelja kot v celoti utemeljen. To je pomembno zlasti zato, ker naročnik ob dvomljivo artikulirani obrazložitvi sklepa napoveduje, da bo rok za predložitev ponudb ustrezno podaljšal. Vlagatelj predlaga, da zaradi negotovosti Državna revizijska komisija določi nov rok za predložitev ponudb, ki ga lahko naročnik postavi kot razumni rok za predložitev ponudb, pri čemer vlagatelj meni, da le-ta ne bi smel biti krajši od 30 dni.
Vlagatelju se zdi pomenljivo tudi to, da je naročnik brez posebne obrazložitve priznal vsebinsko utemeljenost očitkov o neprimernosti razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da želi naročnik čim hitreje izpeljati postopek oddaje javnega naročila, zato je preprosto ugodil vlagatelju, ne da bi to odločitev tudi utemeljil. V tem primeru naročnik krši načela javnega naročanja, še navaja vlagatelj, in dodaja, naj se Državna revizijska komisija v objektivnem interesu izreče o zgoraj navedenemu in naročniku poda ustrezna napotila.

Naročnik je z dopisom, z dne 21.9.2004, Državni revizijski komisiji v nadaljnje odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V skladu s 310. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v postopku revizije javnih naročil smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, sodišče s sodbo odloči o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Gre za odločitev o zahtevku za pravno varstvo določene vsebine (po procesni teoriji gre za t.im. tožbeni predlog). V revizijskem postopku mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti, kakšen je glede na zatrjevane kršitve naročnika njegov "tožbeni predlog" oz. na kakšen način naj naročnik oz. Državna revizijska komisija zaščiti vlagateljev pravni položaj v postopku oddaje javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi ali pa zahtevek za revizijo zavrne. Iz določila prvega odstavka 16. člena ZRPJN je torej razvidno, da se lahko "tožbeni predlog" oz. zahtevek za pravno varstvo v zahtevku za revizijo nanaša bodisi na razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila (če so zatrjevane kršitve naročnika take narave, da jih ni mogoče odpraviti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila) bodisi na razveljavitev dela postopka oddaje javnega naročila (če so zatrjevane kršitve naročnika take, da jih je mogoče odpraviti že z razveljavitvijo posamezne faze postopka oddaje javnega naročila, npr. obvestila o oddaji naročila). Če naročnik ugotovi, da so navedbe, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj "tožbeni predlog", utemeljene, le-temu ugodi in ugotovljene kršitve odpravi (glede na postavljen zahtevek za pravno varstvo) bodisi z razveljavitvijo celotnega postopka bodisi z razveljavitvijo dela postopka oddaje javnega naročila.

V predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila je vlagatelj svoj "tožbeni predlog" oblikoval tako, da je od naročnika zahteval, da zahtevku za revizijo ugodi in spremeni razpisno dokumentacijo v skladu z v zahtevku za revizijo navedenimi ugotovitvami, dodatno pa je predlagal tudi preložitev roka za predložitev in odpiranje ponudb. Kot je razvidno iz sklepa, št. 3511-8/2004-89, z dne 14.9.2004, je naročnik zahtevku za revizijo ugodil ter v izreku odločil, da bo pripravil spremembe razpisne dokumentacije v skladu z ugotovitvami iz obrazložitve sklepa in jih posredoval vsem ponudnikom, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo, hkrati pa je v celoti ugodil tudi zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa je naročnik tudi navedel, da bo rok za predložitev ponudb ustrezno podaljšal. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odločitvijo v omenjenemu sklepu v celoti izpolnil zahtevo po pravnem varstvu, kot jo je v vloženem zahtevku za revizijo podal vlagatelj, oz. da je v celoti ugodil tožbenemu predlogu vlagatelja in razveljavil del postopka oddaje javnega naročila (sporna določila razpisne dokumentacije). Vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo je zato nedopustna, saj niso podane procesne predpostavke za nadaljevanje revizijskega postopka. Ob upoštevanju dejstva, da je bila razpisna dokumentacija v delu, ki ga je v zahtevku za revizijo napadal vlagatelj, razveljavljena, in glede na objektivno dejstvo, da je moral naročnik zaradi suspenzivnega učinka vloženega zahtevka za revizijo (prvi odstavek 11. člena ZRPJN) prestaviti odpiranje ponudb, v nadaljevanju pa bo moral ob upoštevanju minimalnih rokov, kot so določeni v ZJN-1, določiti nov rok za predložitev ponudb, gre ugotoviti, da je bilo "tožbenemu predlogu" vlagatelja v celoti ugodeno, s čimer je odpadel njegov pravni interes za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Glede navedb v dopisu, z dne 20.9.2004, v katerem vlagatelj od Državne revizijske komisije zahteva, naj se v objektivnem interesu izreče o vsebinski utemeljenosti navedb oz. interpretacij zakonskih določil in da naj naročniku poda ustrezna napotila, pa gre ugotoviti, da Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), iz česar je razvidno, da Državna revizijska komisija primarno varuje pravni interes ponudnika, ki vloži zahtevek za revizijo, ne pa objektivne interese potencialnih ponudnikov, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča o zatrjevanih konkretnih in obstoječih kršitvah postopka oddaje javnega naročila, ne more pa odločati o morebitnih bodočih kršitvah, za katere vlagatelj zgolj predvideva, da bodo lahko nastale v nadaljevanju postopka. Ker je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo oz. v njem postavljenemu tožbenemu predlogu v celoti ugodil, je, kot je bilo že ugotovljeno, s tem odpadel njegov pravni interes za nadaljevanje postopka oz. meritorno presojo revizijskih navedb s strani Državne revizijske komisije, ki bi tudi prekoračila svoje pristojnosti, določene v ZRPJN, če bi s svojo odločitvijo sama nadomestila odločitev naročnika. Naročnik je z odločitvijo o vlagateljevem zahtevku za revizijo predmetni postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo, ko je mogoče določila razpisne dokumentacije ustrezno spremeniti in v skladu s tem pripraviti nove ponudbe. Če bo vlagatelj menil, da je naročnik s spremembami razpisne dokumentacije in določitvijo novega roka za predložitev ponudb kršil pravila javnega naročanja, bo imel ponovno možnost vložiti zahtevek za revizijo, če in ko bo do konkretnih kršitev naročnika sploh prišlo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.9.2004



Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana
- odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana