Na vsebino
EN

018-225/04 Psihiatrična bolnišnica Idrija

Številka: 018-225/04-22-1737
Datum sprejema: 27. 9. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje EKOSPEKTER d.o.o., Bleiweisova 20, Kranj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika PSIHIATRIČNA BOLNIšNICA IDRIJA, Pot sv. Antona 49, Idrija (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 27.09.2004

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov, objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/2004, pod številko objave Ob-17345/04.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.06.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 70, z dne 28.06.2004, pod št. objave Ob-17345/04, objavil javni razpis za čiščenje bolnišničnih prostorov. Naročnik je prejel tri pravočasne ponudbe.
Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 01-213/1-2004, z dne 04.08.2004, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal podjetju ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 12.08.2004 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom št. 01-213/3-2004, z dne 13.08.2004.
Vlagatelj je dne 18.08.2004 zaprosil za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ki mu ga je naročnik omogočil dne 23.08.2004, o čemer je bil sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 25.08.2004, v katerem uvodoma navaja, da se z naročnikovo izbiro ne strinja, saj meni, da je bil v obravnavanem postopku kršen Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer zlasti drugi odstavek 6. člena ZJN-1, prvi in drugi odstavek 7. člena ZJN-1 ter drugi odstavek 76. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da naročnik za izvedbo javnega odpiranja ponudb ni imenoval komisije in je izvedel postopek odpiranja ponudb (le) preko ene osebe.
Iz prejetega obvestila o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik vlagatelju upošteval le dve referenci. Tudi iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik vlagatelju od skupno 15 predloženih referenc upošteval le dve, ker naj bi bili le dve referenci izdani od naročnikov po 2.a členu ZJN-1. Pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so se nanašali na predložene reference le-tega z obrazložitvijo, da je ta del ponudbe označen kot poslovno skrivnost. Vpogled v predložene reference izbranega ponudnika pa je po mnenju vlagatelja bistven za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Po vlagateljevem mnenju podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje omejitev in pogojev za izbiro najugodnejše ponudbe ter podatki, ki so potrebni za vrednotenje, ne morejo veljati za zaupne, četudi jih kot takšne označi ponudnik, saj sicer ni mogoče uveljavljati učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj meni, da je naročnik z opisanim kršil načelo transparentnosti, ki je uzakonjeno v 6. členu ZJN-1.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik s tem, ko je pri merilu reference določil, da se bodo ocenjevale reference na področju čiščenja z naročniki, opredeljenimi v 2. a členu ZJN-1, postavil diskriminatorno merilo. Vlagatelj meni, da v primeru, če bi vsi naročniki merila in pogoje vezali na 2. a člen ZJN-1, nihče od ponudnikov, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, ne bi mogel sodelovati v postopkih oddaje javnih naročil, saj nikoli ne bi mogli dobiti posla v javnem sektorju. Vlagatelj meni, da je naročnik z opisom spornega merila kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1. Naročnik je z zgoraj opisanim izločil oziroma omejil ponudnike, ki v javnem sektorju še ne opravljajo storitve čiščenja ali pa takšne storitve opravljajo le v manjšem obsegu.
Čeprav je naročnik z razpisno dokumentacijo predvidel upoštevanje referenc, pridobljenih le pri naročnikih, opredeljenih v 2.a členu ZJN-1, pa vlagatelju pri ocenjevanju (niti) le-teh ni dosledno upošteval. Tako je vlagatelju upošteval le predloženi referenci od Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in Centra za socialno delo Kranj, ni pa mu upošteval reference, ki jo je vlagatelj pridobil od Gasilsko reševalne službe Kranj. Gasilsko reševalno službo Kranj je ustanovila občina Kranj in se 60% financira iz občinskega proračuna, ostalo pa iz sredstev Ministrstva za obrambo ter le manjši del iz lastnih sredstev. Z opisanim je naročnik vlagatelju odvzel eno točko pri merilu reference, s čimer je naročnik povzročil, da vlagatelj ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik pri merilu cena navedel, da cenovno najugodnejša ponudba prejme 75 točk, ostale pa prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od cene najugodnejšega ponudnika. Navedeno naročnik ni upošteval, saj je iz prejetega obvestila o oddaji javnega naročila razviden napačen izračun. Naročnik je vlagatelju, ki je ponudil najnižjo ceno, sicer pravilno priznal 75 točk, nepravilno pa je ocenil ponudbi ostalih dveh ponudnikov, pri čemer je ponudbo izbranega ponudnika ocenil s 64,52 točkami. Vlagatelj je v nadaljevanju prikazal izračun, ki bi ga moral uporabiti naročnik pri merilu "ponudbena cena", in sicer tako s tabelaričnim prikazom točk kot tudi z dvema formulama, ki bi ju moral uporabiti naročnik. Po izračunu vlagatelja bi morala biti ponudba izbranega ponudnika ocenjena le z 62,82 točkami.
Vlagatelj ugotavlja, da bi bil v primeru, če bi mu naročnik (ob upoštevanju navedenega v predhodnem odstavku) za predloženo referenco Gasilske reševalne službe Kranj priznal še 1 točko, že s tem najugodnejši ponudnik. V tem primeru bi namreč po vseh treh merilih skupaj prejel 88 točk (naročnik je vlagateljevo ponudbo ocenil z 87,00 točkami) medtem, ko bi izbrani ponudnik prejel (le) 87,82 točk (naročnik je ponudbo izbranega ponudnika ocenil z 89,52 točkami).
Vlagatelj še poudarja, da je najugodnejši ponudnik kljub temu, da ni mogel preveriti referenčne liste izbranega ponudnika in mu ni znano ali le-ta ustreza zahtevam naročnika. Iz navedenega sledi, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izbral najugodnejše ponudbe in je s tem kršil drugi odstavek 76. člena ZJN-1. Vlagatelju sicer ni znano, ali je naročnik napravil napako nehote. Dejstvo je, da je bil izbrani ponudnik cenovno najdražji, predložene reference pa je prav izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Izhajajoč iz tega se vlagatelju vzbuja sum, da obstaja med naročnikom in izbranim ponudnikom neformalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99 in 37/04). Vlagatelj zato meni, da konkretna oddaja javnega naročila vzbuja sum v poštenost naročnikove odločitve. Že Ustava RS v 74. členu določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo ter prepoveduje dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Namen postopka oddaje javnega naročila je, da se med ponudniki izbere tistega, ki je oddal najugodnejšo ponudbo. Eno izmed temeljnih načel javnega naročanja je namreč tudi načelo gospodarnosti.
Vlagatelj na koncu še ugotavlja, da imajo odločitve naročnika v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila vpliv na stopnjo racionalnosti njegovega ravnanja. Po drugi strani pa ima lahko pomanjkanje ali celo izguba zaupanja javnosti posameznih ponudnikov, kot je podana v konkretnem primeru, neugodne posledice za uspešne postopke javnega naročanja. Posamezni ponudniki lahko ocenijo, da njihove sicer ugodne ponudbe nimajo možnosti za uspeh in se prenehajo zanimati za javne razpise.
Vlagatelj predlaga, da naročnik upošteva njegove navedbe in spremeni svojo odločitev tako, da izbere vlagatelja oziroma razveljavi postopek oddaje javnega naročila in ga izvede v skladu z ZJN-1.

Naročnik je dne 09.09.2004 sprejel sklep št. 01-213/2-2004, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je postopek odpiranja ponudb izvedla le ena oseba, naročnik navaja, da navedeno ni v nasprotju z veljavno zakonodajo in da je oseba, ki je izvedla postopek odpiranja ponudb, le-tega vodila strokovno in zakonito. Naročnik še navaja, da je bil vlagatelj na odpiranju ponudb prisoten in ni imel nikakršnih pripomb. Pri tem naročnik tudi poudarja, da želi vlagatelj s tem, ko izpostavlja kot kršitev dejstvo, ki mu je bilo znano že ves čas postopka, predmetni postopek zavlačevati.
Naročnik nadalje navaja, da je svojo odločitev o tem, da ne bo dovolil vpogleda v tisti del razpisne dokumentacije (pravilno: ponudbene dokumentacije), ki je označen kot poslovna skrivnost, sprejel na podlagi drugega odstavka 8. člena ZJN-1, ki pravi, da sme naročnik odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da razpisna obrazca št. 13 (Referenčna lista ponudnika s področja izvajanja čiščenja) in št. 13A (Izjava naročnika) vsebujeta podatke ne samo o tem, kdo so ponudnikovi naročniki, temveč tudi druge podatke, ki po zakonu niso javni. Glede na to, da se vsi ponudniki, ki so sodelovali na predmetnem razpisu, že več let prijavljajo na javne razpise, naročnik sklepa, da so vsi seznanjeni s pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, razen v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost.
Naročnik še zagotavlja, da je vseh 17 referenc, ki jih je predložil izbrani ponudnik, priloženih v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, torej ni niti vlagatelj niti kdorkoli izmed ostalih ponudnikov v neenakem položaju kar bo, v kolikor bo vlagatelj predmetni revizijski postopek nadaljeval, ugotovila tudi Državna revizijska komisija.
Naročnik navaja, da je bil vlagatelj z merili seznanjen in v zvezi z le-temi ni imel nobenih vprašanj ali pripomb vse do prejema obvestila o izbiri. Zato naročnik na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN, zavrača navedeno kršitev kot popolnoma neutemeljeno.
Poleg tega naročnik še poudarja, da je vlagatelj v referenčno listo vpisal tudi naročnike, ki niso subjekti iz 2.a člena ZJN-1. Naročnik se pri tem sprašuje, ali ni vlagatelj s takšnim ravnanjem poskušal zavajati naročnika in bi ga moral naročnik zato izločiti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je v obvestilu o oddaji javnega naročila korektno in transparentno pojasnil način točkovanja ponudb, tudi pri merilu reference. Glede reference Gasilske reševalne službe Kranj naročnik meni, da je bil vlagatelj že z obvestilom o oddaji javnega naročila seznanjen, katere njegove reference so nesporno reference naročnikov po 2.a členu ZJN-1. Če bi bili vlagateljevi nameni korektni, bi lahko ob vložitvi zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila priložil dokazila, da je navedena referenca resnično od naročnika po 2. a členu ZJN-1. To isto bi lahko storil ob vložitvi zahtevka za revizijo, pa tega tudi ni storil. Prav tako ni predložil dokazil o tem, da je pri navedenem naročniku pridobil posel na osnovi javnega naročila. Glede na razpoložljive podatke, ob upoštevanju ravnanja vlagatelja ter ob upoštevanju dejstva, da ima vlagatelj z navedenim naročnikom sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, je naročnik upravičeno sklepal, da Gasilska reševalna služba Kranj, ni naročnik po 2.a členu ZJN-1.
Naročnik nadalje navaja, da razume vlagatelja, da skuša uveljaviti svoj način izračunavanja pri merilu cena, saj je za njega ugodnejši, vendar se naročnik v pravilnost takega izračuna ne bo spuščal. Dejstvo je, da je naročnik uporabljal takšen način izračuna že v vseh dosedanjih razpisih, pri katerih je sodeloval tudi vlagatelj, ki pa takrat nanj ni imel pripomb. Isti način izračuna je naročnik uporabil tudi v zadnjih treh javnih razpisih za dobavo prehrambenega blaga, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 66/2004, kjer na način izračuna ni bilo pripomb. Zato naročnik smatra, da je način izračuna, ki ga je uporabil, popolnoma pravilen.
Kar se tiče vlagateljevega očitka, da je bil naročnik dogovorjen z izbranim ponudnikom in vlagateljevega suma, da med naročnikom in izbranim ponudnikom obstaja neformalni sporazum naročnik navaja, da vlagatelj navedeno gradi na njemu lastnem načinu razmišljanja, ki je naročniku tuj in nesprejemljiv, hkrati pa vlagatelj ne navaja konkretnih dokazov. Iz dokumentacije je namreč razvidno, da je naročnik ves postopek oddaje predmetnega javnega naročila izpeljal transparentno in javno, v skladu s predpisi in določili razpisne dokumentacije ter v najkrajših možnih rokih. Nasprotno pa je vlagatelj špekuliral in sicer tako, da je postopek oddaje javnega naročila maksimalno zavlačeval in ga nato poskusil razveljaviti ter na ta način, preko svojega sestrskega podjetja, poskušal zadržati posel pri naročniku.
Naročnik na koncu še izpostavlja, da najcenejši izvajalec ni nujno tudi najugodnejši. Res je vlagatelj ponudil najnižjo ceno, ki znaša 32.520.000 SIT na leto, kar znese ob 15 redno zaposlenih delavcih 180.666,66 SIT bruto na zaposlenega delavca mesečno. Po naročnikovih izračunih ta znesek pokriva le stroške živega dela, kar pomeni, da vlagatelj v svojo ceno ni vkalkuliral stroškov potrebne opreme za čiščenje, ustreznih pripomočkov in čistil ter režijskih stroškov in dobička. Naročnik tako upravičeno sklepa, da je cena dumpingška in da kvaliteta čiščenja ne bi mogla biti v skladu s strokovnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, kar pa ni sprejemljivo. Naročnik je psihiatrična bolnišnica in zaradi narave bolezni njenih bolnikov je spoštovanje strokovnih zahtev še posebej pomembno. Naročnik se zaveda, da so njegove strokovne zahteve postavljene visoko in da se jih ne da opraviti brez ustrezne opreme, pripomočkov in čistil ter brez ustreznega odnosa neposrednih izvajalcev čiščenja do njihovega dela.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.09.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 20.09.2004 (dopis z dne 17.09.2004) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Kot je razvidno iz revizijskega zahtevka se revizijske navedbe nanašajo tudi na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer tako na njihovo določitev kot tudi na uporabo le-teh v fazi ocenjevanje in primerjave ponudb.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na merilo "reference", Državna revizijska komisija ugotavlja, da pri navedenih očitkih ne gre zgolj za preverjanje načina uporabe in/ali ocenjevanja spornega merila, ampak (tudi) za vprašanje določitve (oblikovanja) merila za izbiro najugodnejšega ponudnika v razpisni dokumentaciji. Gre torej za vprašanje, ki posega v samo vsebino razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč očita naročniku, da je s tem, ko je določil, da se bodo ocenjevale le tiste reference s področja predmetnega javnega naročila, ki so bile pridobljene z javnim sektorjem oziroma z naročniki, ki so opredeljeni v 2. a členu ZJN-1, postavil diskriminatorno merilo.
V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN (ki je izjema od siceršnje možnosti vložitve revizijskega zahtevka v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, določene v prvem odstavku 12. člena ZRPJN), vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Prej citirana zakonska določba uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj bi omogočilo sprotno odpravljaje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Oblikovanje meril je torej v skladu z ZJN-1 terminsko uvrščeno že v fazo priprave razpisne dokumentacije, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tem, reševati (najkasneje) do prejema odločitve o dodelitvi naročila (z vložitvijo revizijskega zahtevka). Tako je mogoče za vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane (ne) pravilnosti v zvezi z oblikovanjem spornega merila, jasno ugotoviti, da bi jih moral vlagatelj izpodbijati najkasneje do trenutka prejema izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj so mu bile (ali bi mu morale biti) znane že vse od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije (vlagatelju je naročnik razpisno dokumentacijo poslal po pošti dne 02.07.2004). Ker je torej vlagatelj iz prej navedenih razlogov vložil zahtevek za revizijo šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je predmetni očitek v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga posledično ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Čeprav je očitek, ki se nanaša na oblikovanje merila reference iz zgoraj navedenega razloga (argumentacija petega odstavka 12 člena ZRPJN) prepozen in ga posledično ni (več) mogoče vsebinsko obravnavati, pa še niso prepozni tisti vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na ocenjevanje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer na ocenjevanje po merilih ponudbena cena in reference.

Ker torej vlagatelj v obravnavani revizijski zadevi naročniku očita tudi nepravilno ocenjevanje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila tudi postopek ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija je iz razlogov, ki bodo razvidni iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, preverila le naročnikovo ocenjevanje pri merilu "ponudbena cena".

Naročnik je na 15. strani razpisne dokumentacije (točka I.- IZBIRA PONUDNIKA, podtočka 30 - Merila za dodelitev naročila) zapisal, da bodo pri ocenjevanju in izbiri najugodnejše ponudbe uporabljena naslednja merila: ponudbena cena, reference in certifikat kakovosti.
V podtočki 31 (Merila in način uporabe meril) je naročnik zapisal:

"I. Cena - Pri tem merilu se bo primerjala skupna cena iz ponudbenega predračuna med posameznimi ponudbami. Cenovno najugodnejša ponudba prejme 75 točk, ostale pa prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od cene najugodnejšega ponudnika. Ponudbe ne morejo prejeti manj kot 0 točk.".

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa si stranki v tem postopku različno razlagata zgoraj citiran opis uporabe merila "ponudbena cena". Državna revizijska komisija je preverila oba načina, in sicer tako naročnikovega, kot tudi vlagateljevega, ki je "svoj" način ocenjevanja podkrepil tako s tabelaričnim prikazom točk kot tudi s podrobno razlago le-tega, vključno s formulami, ki jih je uporabil pri ocenjevanju. Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da navedeno kaže predvsem na to, da je dikcija zgoraj citiranega načina uporabe merila "ponudbena cena" preohlapna, kar je posledično pripeljalo do situacije, v kateri je opis merila "ponudbena cena" mogoče tolmačiti na dva različna načina, kar pomeni, da ocenjevanja v konkretnem primeru ni mogoče preveriti na objektiven način. Naročnik bi moral, v izogib navedenemu, jasno in nedvoumno določiti način uporabe spornega merila (bodisi z navedbo formule, ki bi enoznačno ponazarjala ocenjevanje po predmetnem merilu, bodisi z vključitvijo praktičnega primera). Glede na ugotovljeno argumentacija naročnika, ki je ocenjevanje po predmetnem merilu zagovarjal, oziroma vlagateljeve očitke v zvezi z le-tem odpravil, (zgolj) z navedbo, da se v pravilnost vlagateljevega izračuna ne bo spuščal in da je naveden način izračuna uporabil že v vseh razpisih za opravljanje storitev čiščenja, na katerih je sodeloval tudi vlagatelj, ki pa takrat na naročnikov način izračuna ni imel pripomb, ne vzdrži revizijske presoje. Povedano drugače. Vsak postopek oddaje javnega naročila se vodi kot celota in vsakič imajo ponudniki pravico (in ne tudi dolžnost) vložiti revizijski zahtevek. Če torej do predmetnega revizijskega zahtevka, le-ta iz obravnavanega razloga ni bil vložen, to (še) ne pomeni, da kršitev ni bila storjena in/ali da je naročnik ravnal pravilno.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da na osnovi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče objektivno preveriti ocenjevanja ponudb in/ali nedvoumno ugotoviti na kakšen način bi moral naročnik uporabiti sporno merilo. Zapisano velja še toliko bolj, ker so razlike v točkah pri vseh treh ponudnikih zelo majhne in bi posledično vsaka različica uporabe spornega merila lahko spremenila končni vrstni red med sodelujočimi ponudniki.

ZJN-1 v 50. členu zahteva, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, opisana in ovrednotena. ZJN-1 dalje določa, da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. V navedenem določilu sta torej za obravnavan primer bistveni dve (med seboj tesno povezani) zahtevi v zvezi z oblikovanjem meril, in sicer zahteva po takšnem opisu (načina uporabe) merila, da bo na njegovi osnovi v fazi ocenjevanja ponudb mogoče posamezne ponudbe objektivno meriti (to je brez vpletanja elementov subjektivne presoje). Zahteva po vnaprejšnjem opisu meril pomeni predvsem zahtevo po tem, da se vnaprej določijo in dovolj jasno opišejo elementi oziroma okoliščine, na podlagi katerih se bo mogoče (tudi v primeru vloženega revizijskega zahtevka) o tem odločati. Le z jasnim opisom uporabe določenega merila, se je v fazi ocenjevanja ponudb mogoče izogniti subjektivni presoji in tako izpolniti tudi zakonsko zahtevo po takšnih merilih, ki bodo prispevala k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru pri opisu merila "ponudbena cena" v razpisni dokumentaciji ni izpolnil zgoraj navedenih zakonskih zahtev. Navedena pomanjkljivost je v nadaljevanju postopka sprožila med vlagateljem in naročnikom spor, v katerem si vsaka stranka po svoje razlaga elemente, na podlagi katerih bi bilo potrebno oceniti ponudbe po spornem merilu, pri čemer pa ne obstajajo objektivni kriteriji, na podlagi katerih bi bilo mogoče razsoditi o njunem sporu.

Ker se je torej ob presoji revizijskega zahtevka izkazalo, da na osnovi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudb na podlagi merila "ponudbena cena", je morala Državna revizijska komisija skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Glede na ugotovljeno, so vse ostale zatrjevane kršitve brezpredmetne, saj na odločitev ne morejo vplivati, zato se Državna revizijska komisija, ob upoštevanju načela hitrosti (prvi in tretji odstavek 3. člena ZRPJN), o le-teh ni izrekla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.09.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- PSIHIATRIČNA BOLNIšNICA IDRIJA, Pot sv. Antona 49, Idrija
- EKOSPEKTER d.o.o., Bleiweisova 20, Kranj
- ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran