018-215/04 Mestna občina Koper

Številka: 018-215/04-22-1847

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo lokalne ceste LC 177040 R3-406 - Hrvatini, odsek km 1,000 - 1,560, izvedba pločnika in javne razsvetljave ter vodovoda, ki ga je vložilo podjetje CPK d.d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, Ulica 15. maja 14, Koper, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna Občina Koper, Verdijeva 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.10.2004Â"

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za rekonstrukcijo lokalne ceste LC 177040 R3-406 - Hrvatini, odsek km 1,000 - 1,560, izvedba pločnika in javne razsvetljave ter vodovoda Brageti na Logu, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. K3444-36/2004, z dne 06.07.2004.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 474.692,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.05.2004 sprejel sklep, št. K3444-36/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za rekonstrukcijo lokalne ceste LC 177040 R3-406 - Hrvatini, odsek km 1,000 - 1,560, izvedba pločnika in javne razsvetljave ter vodovoda. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 53/2004, pod številko objave Ob-12509/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 22.06.2004, je razvidno, da je naročnik pridobil 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. K3444-36/2004, z dne 06.07.2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje GRAFIST d.o.o., Ankaranska cesta 5c, Koper, ki ga zastopa odvetnica Monika Mavsar, Obala 114, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.07.2004, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega naročila. Vlagatelj v dopisu navaja, da namreč obstoji dvom o tem, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj v poglavju 2, pogoj št. 2.4 na strani 4 razpisne dokumentacije. Vlagatelj je nadalje z dopisom, z dne 23.07.2004, od naročnika na podlagi 6. člena ZJN-1 zahteval vpogled v razpisno dokumentacijo ter v ponudbe ostalih ponudnikov v delih, ki so relevantni za presojo ponudb. Vlagatelj se pri svoji zahtevi sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije v sklepu, št. 018-63/04-24-579. Naročnik je z dopisom, z dne 26.07.2004, vlagatelju posredoval odgovor, da mu bo omogočen vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov v delu, kjer so podatki javni. Vlagatelj je dne 29.07.2004 vpogledal v ponudbe drugih ponudnikov. Naročnik je z dopisom, z dne 29.07.2004, posredoval vlagatelju dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v kateri med drugim navaja, da je izbrani ponudnik predložil revizijsko poročilo družbe Ernst & Young d.o.o., Dunajska cesta 111, Ljubljana, iz katerega izhaja, da ima vse obveznosti evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane.

Vlagatelj je po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, z dne 17.08.2004, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Vlagatelj meni, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja iz tretjega poglavja 8. točke navodil ponudnikom, da ponudnik na dan oddaje ponudbe nima zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov). Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik ima oziroma je imel na dan oddaje ponudb (ter 15 dni pred tem) do njega neporavnane zapadle obveznosti. Vlagatelj kot dokaz za svoje trditve prilaga seznam odprtih zapadlih terjatev do izbranega ponudnika, naročilnice, dobavnice, začasne situacije in račune ter revizorsko poročilo revizijske družbe Renoma d.o.o., tržaška cesta 132, Ljubljana, z dne 17.08.2004, iz katerega izhaja, da so vse neplačane zapadle terjatve v višini 7.430.771,62 SIT do izbranega ponudnika, na dan 22.06.2004, izkazane v knjigovodskih evidencah vlagatelja na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik na podlagi predloženega revizorskega poročila ni podvomil v resničnost in popolnost podatkov, vendar je potrebno upoštevati, da je revizorsko poročilo izbranega ponudnika izdelano zgolj na podlagi podatkov, ki jih je revizorju predložil izbrani ponudnik. Namen 6. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01, v nadaljevanju: Odredba) pa je v tem, da se kot nesposobne izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Zaradi navedenega vlagatelj predlaga naročniku, da izvede dokaz in ugotovi obstoj vlagateljevih odprtih, nespornih in zapadlih terjatev do izbranega ponudnika na dan oddaje ponudbe ter da pozove izbranega ponudnika, da se opredeli glede navedenih terjatev. Prav tako vlagatelj predlaga naročniku, da pozove revizijsko družbo Ernst & Young d.o.o., da pojasni, zakaj v revizorskem poročilu ni navedla obstoja odprtih in zapadlih obveznosti, ki jih ima izbrani ponudnik napram vlagatelju.
Vlagatelj nadaljuje, da 54. člen ZJN-1 določa, da lahko naročnik popravi računske napake v ponudbi izključno v soglasju s ponudnikom. Vlagatelj zatrjuje, da je ob vpogledu v prispele ponudbe opazil, da je naročnik popravljal vrednosti v ponudbi izbranega ponudnika, kar je naročnik ob ogledu tudi potrdil. Naročnik je na vlagateljevo vprašanje o tem ali je pridobil soglasje izbranega ponudnika za odpravo računske napake odgovoril, da takega soglasja v dokumentaciji nima, razen podpisane izjave v kateri ponudniki ob oddaji ponudbe vnaprej soglašajo, da naročnik samostojno popravi odkrite računske napake. Vlagatelj dodaja, da je določba 54. člena ZJN-1 jasna in da naročniku dovoljuje popravljanje računskih napak izključno v soglasju s ponudnikom. Ponudbena cena izbranega ponudnika, ki je bila prebrana na javnem odpiranju ponudb je tako drugačna od ponudbene cene izbranega ponudnika, ki izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ker naročnik ni imel soglasja izbranega ponudnika za odpravo računskih napak je njegova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika že zgolj zaradi tega napačna in jo je potrebno razveljaviti.

Naročnik je z dopisom, št. K3444/2004, z dne 23.08.2004, izbranega ponudnika pozval, da se opredeli do vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo in posreduje ustrezno obrazložitev ter dokaze najkasneje do dne 27.08.2004.

Izbrani ponudnik je naročniku posredoval dopis, z dne 26.08.2004, v katerem navaja, da do vlagatelja nima neporavnanih zapadlih obveznosti. Izbrani ponudnik nadaljuje, da je dejstvo, da sam posluje z vlagateljem in o tem sodelovanju obstajajo številni ustni in pisni dogovori. Medsebojne obveznosti med njima pa so bile delno kompenzirane dne 07.07.2004, razliko nad tem zneskom pa je vlagatelj dne 30.07.2004 plačal izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik navaja, da mu vlagatelj dolguje, na dan 14.08.2004, zapadlo obveznost v višini 1.680.760,60 SIT. Izbrani ponudnik še zapiše, da do vlagatelja ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti, to pa potrjuje tudi dejstvo, da vlagatelj na izbranega ponudnika ni nikoli naslovil opomina pred tožbo, ali ga tožil zaradi neporavnanih zapadlih obveznosti. Izbrani ponudnik je dopisu priložil tudi dodatno revizorjevo poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi, z dne 24.08.2004, v katerem pooblaščeni revizor navaja, da še enkrat potrjuje ugotovitve iz poročila o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi, z dne 15.06.2004. Pooblaščeni revizor poleg tega dodaja, da je pri presoji obstoja zapadlih obveznosti izbranega ponudnika napram vlagatelju upošteval tudi njun sporazum o ureditvi medsebojnih poslovnih razmerij ter da na osnovi navedenega ni bil izkazan dvom o neporavnanih zapadlih obveznostih.

Naročnik je sprejel sklep, št. K3444-36/2004, z dne 31.08.2004, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, da ni pravilno ugotovil dejstva ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz tretjega poglavja navodil ponudnikom, da ponudnik na dan oddaje ponudbe nima zapadlih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Naročnik nadaljuje, da je za pravilnost ponudbe v skladu s četrto alineo 2.4. točke razpisne dokumentacije bilo potrebno v ponudbi predložiti poročilo pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe. Izbrani ponudnik je predložil poročilo revizijske družbe Ernst & Young d.o.o., iz katerega izhaja, da ima izbrani ponudnik vse v poslovnih knjigah izkazane zapadle obveznosti do dneva oddaje ponudb, poravnane. S predložitvijo revizorskega poročila je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije. Poročilo pooblaščenega revizorja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje. Možno pa je v pravdnem postopku dokazovati, da so dejstva v javni listini napačno ugotovljena. Naročnik dodaja, da v času oddaje ponudb ni imel razloga za dvom v pravilnost revizorskega poročila in v dejansko izpolnjevanje predmetnega pogoja s strani izbranega ponudnika. Naročnik nadaljuje, da je upošteval tudi predlog vlagatelja in izbranega ponudnika pozval, da se opredeli do vlagateljevih navedb. Izbrani ponudnik v odgovoru v celoti zavrača vlagateljeve navedbe, iz njegovega odgovora pa tudi izhaja, da med izbranim ponudnikom in vlagateljem obstajajo številni ustni in pisni dogovori o medsebojnem poslovnem sodelovanju. Tudi revizijska družba Ernst & Young d.o.o., se v dodatnem poročilu sklicuje na sporazum o ureditvi medsebojnih poslovnih razmerij med izbranim ponudnikom in vlagateljem. Na osnovi navedenega ni bil izkazan dvom o obstoju neporavnanih zapadlih obveznosti izbranega ponudnika. Iz seznama zapadlih terjatev, ki ga je priložil vlagatelj pa je naročnik ugotovil, da je 83% vrednosti zapadlih terjatev reklamiranih oziroma spornih.
Glede zatrjevane kršitve 54. člena ZJN-1 pa naročnik navaja, da razpisna dokumentacija v 8. poglavju vsebuje izjavo, s katero ponudnik podaja soglasje, da naročnik popravi vse računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem odpiranju ponudb. V ponudniki, ki so oddali ponudbe, so navedeno izjavo tudi podpisali. Naročnik je pri odpiranju ponudb preverjal znesek nepredvidenih del pod točko 14. Preddela - Rekonstrukcija ceste in ugotovil, da ponudniki niso enako razumeli navedene točke razpisne dokumentacije. V tej točki je namreč določeno, da nepredvidena dela znašajo 5% investicijske vrednosti del. Nekateri ponudniki pa so pri določitvi zneska nepredvidenih del upoštevali 5% vrednosti preddel, zato je naročnik prisotne pooblaščene predstavnike ponudnikov opozoril, da bo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ponudbe popravil tako, da bo pri vseh ponudnikih upoštevan enak odstotek nepredvidenih del, in sicer kot je določeno v točki 14, to je 5% investicijske vrednosti del. Noben od prisotnih predstavnikov ponudnikov na navedeno ni imel pripomb.
Ob navedenem naročnik vlagatelja opozarja na peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je namreč že na dan odpiranja ponudb vedel, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo za predmetno javno naročilo. Po navedbah vlagatelja naj bi izbrani ponudnik že na ta dan imel do njega neporavnane zapadle obveznosti, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo. Na podlagi navedenega naročnik ugotavlja, da gre za očitno zavlačevanje postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 03.09.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka navaja, da naročnik izpolnjevanje pogoja iz četrte alinee 2.4. točke razpisne dokumentacije presoja zgolj po tem ali je ponudnik predložil revizorsko poročilo ali pa ne. Naročnik v konkretnem primeru zmotno sklepa, da je zahtevani pogoj izpolnjen že s samim dejstvom, da je izbrani ponudnik predložil zahtevano revizorsko poročilo. Eden izmed temeljev pravnega sistema so pravila argumentacije in dokazovanja, ki zagotavljajo enakost in enakopravnost strank v postopkih. V predmetni zadevi se naročnik sploh ni opredelil do dokazov, ki jih je predložil vlagatelj, temveč svojo odločitev utemeljuje le na dokazu izbranega ponudnika. Vlagatelj dodaja, da je nepopolno in zavajajoče tudi dodatno poročilo revizijske družbe Ernst & Young d.o.o., ki je pri izdelavi poročila upoštevala sporazum o ureditvi medsebojnih poslovnih razmerij med izbranim ponudnikom in vlagateljem. Navedeni sporazum namreč nikoli ni bil podpisan, kljub dejstvu, da sta se stranki o njem dolgo pogajali, vendar neuspešno.
Vlagatelj še dodaja, da je napačna tudi naročnikova interpretacija računske napake. Naročnik namreč me more in ne sme domnevati, da so se ponudniki pri oddaji ponudbe zmotili. Poprava računske napake je zgolj odprava napak, ki so posledica napačnih računskih operacij in jo lahko naročnik odpravi zgolj s soglasjem ponudnika. Naročnik s svojimi popravki ne sme nepravilne ponudbe spremeniti v pravilno, ampak mora skladno s 76. členom ZJN-1 takšno ponudbo zavrniti kot nepravilno.




Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da izvede dokaz in ugotovi obstoj vlagateljevih odprtih in zapadlih terjatev do izbranega ponudnika na dan oddaje ponudbe. Vlagatelj tudi predlaga, naj Državna revizijska komisija ugotovi, da predloženo revizorsko poročilo ne odraža resničnega stanja, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje spornega pogoja iz razpisne dokumentacije, zato je izbrani ponudnik predložil zavajajočo listino (šesti odstavek 42. člena ZJN-1). Vlagatelj zahteva, da se razveljavi sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo in odločitev o izbiri ter se naloži naročniku naj izda odločitev o najugodnejšem ponudniku.

Naročnik je Državni revizijski komisiji, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 10.09.2004, odstopil v reševanje zahtevek za revizijo z relevantno dokumentacijo.

Ker dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval z dopisom, z dne 27.05.2002, ni bila popolna, je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. 018-111/02-25-1136, z dne 31.05.2002, pozvala, naj ji pošlje manjkajočo dokumentacijo. Le-to ji je naročnik posredoval z dopisom, z dne 06.06.2002.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-215/04-23-1731, z dne 24.09.2004, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, od naročnika zahtevala, naj ji dostavi originalno razpisno dokumentacijo. Zahtevano razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija od naročnika prejela dne 28.09.2004 (dopis naročnika, z dne 24.09.2004).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala utemeljenost naročnikovega stališča (sklep, št. K3444-36/2004, z dne 31.08.2004), da je vlagatelj v delu, ki se nanaša na zatrjevanje nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, "prekludiran glede pritožbe". Ob naročnikovem sklicevanju na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki se glasi: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vprašanje (ne)pravilnosti ponudb stvar njihovega pregleda in ocenjevanja, kar pa se ponudnikom notificira z obvestilom o dodelitvi javnega naročila (v smislu terminologije 78. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija torej meni, da sklicevanje na peti odstavek 12. člena ZRPJN ni utemeljeno, saj vlagatelj ni mogel vedeti, da naročnik ne bo izločil nepravilne ponudbe. To dejstvo je bilo razvidno šele iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. K3444-36/2004, z dne 06.07.2004, takrat pa je vlagatelj tudi pravilno in pravočasno sprožil revizijski postopek in uveljavljal svoje pravice, ki mu pripadajo skladno z ZJN-1 in ZRPJN. Državna revizijska komisija še dodaja, da bi šlo vsakršen zahtevek za revizijo, v katerem bi bila zatrjevana nepravilnost ponudbe pred prejemom takšne naročnikove odločitve praviloma označiti kot preuranjen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo torej zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika sprejel kot pravilno, ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Državna revizijska komisija najprej navaja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.

Naročnik je v točki 2.4. Navodil ponudnikom, ki so sestavni del razpisne dokumentacije med drugim določil, da morajo za pravilnost ponudbe ponudniki predložiti: "â?? mnenje pooblaščenega revizorja v skladu s 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, katero ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe, â??". Naročnik je navedeno zahtevo razpisne dokumentacije povzel po 6. členu Odredbe, kjer je določeno: "Če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, morajo naročniki v javnih naročilih v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.".

V skladu s to naročnikovo zahtevo je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil poročilo pooblaščenega revizorja, z dne 15.06.2004, v katerem je navedeno, da je revizor opravil postopke preveritve poravnave knjigovodsko izkazanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov izbranega ponudnika do dne oddaje ponudbe, za potrebe predmetnega javnega razpisa, kot to določa 6. člen Odredbe oziroma naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije. Iz revizorskega poročila je nadalje razvidno, da je bil namen izvedenih revizijskih postopkov ugotoviti, ali so v poslovnih knjigah izbranega ponudnika izkazane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov do dneva oddaje ponudbe, poravnane. Revizor je zato prejel in preizkusil seznam vseh obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov do dneva oddaje ponudbe, ki ga je pripravil izbrani ponudnik, le-tega pa je primerjal z ustreznimi knjigovodskimi evidencami in preizkusil, ali so vse zapadle obveznosti s seznama na ta dan poravnane. Revizor navaja, da je pridobil tudi poslovodsko predstavitev, v kateri poslovodstvo izbranega ponudnika izjavlja, da seznam obveznosti vključuje vse obveznosti podjetja do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcev na ta dan. Iz revizorskega poročila še izhaja, da je pri preverjanju ugotovil, da je seznam obveznosti pravilen in da je celoten znesek usklajen ter da so vse obveznosti iz seznama obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane.

Iz revizorskega poročila, z dne 15.06.2004, je razvidno, da se je revizor omejil na preverjanje obstoja tistih zapadlih obveznosti, ki so izkazane v knjigovodskih evidencah, in da se torej revizorsko poročilo nanaša na knjigovodsko evidentirane obveznosti, kot to določa 6. člen Odredbe. S predložitvijo takega revizorskega poročila je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki je določena skladno s 6. členom Odredbe. Ob tem pa ne gre izključiti možnosti, da bi imel izbrani ponudnik neporavnane zapadle obveznosti, ki pa niso evidentirane v knjigovodskih evidencah, ali pa jih revizor ni odkril. Namen 6. člena Odredbe je namreč izločitev iz postopka oddaje javnega naročila tistih ponudnikov, ki imajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. Kot "primeren in zadosten dokaz" za to, da imajo ponudniki poravnane vse obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, mora naročnik v skladu z navedenim členom Odredbe pridobiti (oziroma postaviti zahtevo v razpisni dokumentaciji, ki jo morajo ponudniki izpolniti) revizorsko poročilo, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorskega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Izhajajoč iz 6. člena Odredbe naročnik s tem pridobi "primeren in zadosten dokaz", da ima ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. V skladu z navedenim Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da na podlagi predloženega revizorskega poročila ni imel razloga za dvom v njegovo pravilnost in tudi dejansko izpolnjevanje predmetnega pogoja s strani izbranega ponudnika. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizorsko poročilo ne more popolnoma izključiti možnosti obstoja neporavnanih obveznosti, ki ne bi bile evidentirane v ponudnikovih knjigovodskih evidencah, ponudnik pa bi tudi lahko revizorju posredoval zavajajočo poslovodsko predstavitev, na kateri temelji revizorjeva predpostavka o popolnosti seznama obveznosti, ki mu ga predloži ponudnik. Zato gre v smislu 6. člena Odredbe (izključitev ponudnikov, ki imajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov iz postopka oddaje javnega naročila) vlagatelju dopustiti možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja glede obstoja neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, kot pa je to navedeno v revizorskem poročilu ali knjigovodskih evidencah izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da poročilo pooblaščenega revizorja dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (to je poravnanost vseh zapadlih obveznosti, ki so evidentirane v knjigovodskih evidencah), da pa je dovoljeno v pravdnem postopku (postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04 26/99; v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku revizije subsidiarno uporabljajo na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN) dokazovati, da so tudi v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Poročilo pooblaščenega revizorja tako predstavlja pravno domnevo, ki ni neizpodbojna in ki velja, dokler se ne dokaže nasprotno.
V konkretnem revizijskem postopku pa vlagatelj zatrjuje nasprotna dejstva kot so dejstva, navedena v revizorskem mnenju in za svoje trditve kot dokaze prilaga seznam neporavnanih zapadlih obveznosti (izvleček iz knjigovodske evidence), verodostojne knjigovodske listine (dobavnice, naročilnice, začasne situacije in račune), ki potrjujejo nastanek obveznosti ter revizorsko poročilo iz katerega izhaja, da so vlagateljeve zapadle terjatve zoper izbranega ponudnika v knjigovodskih evidencah knjižene na podlagi verodostojnih listin. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz dodatnega poročila revizorja, z dne 24.08.2004, ki se nanaša na obstoj zapadlih obveznosti izbranega ponudnika, katerega je v revizijskem postopku naročniku predložil izbrani ponudnik izhaja, da je pri preverjanju obstoja zapadlih obveznosti izbranega ponudnika do vlagatelja bil upoštevan tudi sporazum o ureditvi medsebojnih poslovnih razmerij ter da na osnovi navedenega ni bil izkazan dvom v obstoj neporavnanih zapadlih obveznosti.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predloženih dokazov s strani vlagatelja in izbranega ponudnika izhaja, da je imel izbrani ponudnik na dan 22.06.2004 (rok za predložitev ponudb) do vlagatelja neporavnane zapadle obveznosti v višini 7.430.771,62 SIT. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz predloženih dokazov ni mogoče pritrditi izbranemu ponudniku, da obstaja dogovor o odlogu plačila njegovih zapadlih obveznosti oziroma njihovem pobotu, saj je bil Državni revizijski komisiji že v prejšnjem revizijskem postopku (v katerem sta bili stranki isti vlagatelj in izbrani ponudnik in v katerem je bilo odločeno o istem vprašanju; sklep Državne revizijske komisije, št. 018-214/04-25-1780, z dne 04.10.2004) predložen sporazum o ureditvi medsebojnih poslovnih razmerij med izbranim ponudnikom in vlagateljem, z dne 06.01.2004, ki pa ga nista podpisala niti vlagatelj niti izbrani ponudnik. Iz predloženega nepodpisanega sporazuma o ureditvi medsebojnih poslovnih razmerij je mogoče zaključiti le, da so pogajanja med izbranim ponudnikom in vlagateljem potekala ne pa tudi, da so bila s pisnim dogovorom uspešno zaključena.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da morajo biti obvezni in drugi pogoji, ki jih določi naročnik, brezpogojno izpolnjeni. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če ponudnik ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 njegovo ponudbo ne glede na vsebino zavrniti in jo izločiti iz nadaljnjega postopka. ZJN-1 v 13. točki prvega odstavka 3. člena namreč določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.". Ker izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanje pogoja iz točke 2.4. Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, ob upoštevanju ugotovitev iz te odločitve skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN.

Ker preostale navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev 54. člena ZJN-1, nimajo nobenega vpliva na odločitev Državne revizijske komisije v konkretni zadevi, se le-ta, upoštevajoč načelo hitrosti v revizijskem postopku (prvi odstavek 3. člena ZRPJN), do njih ni posebej opredeljevala.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 200.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 2000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka povečano za 20% davek na dodano vrednost ter 3% materialnih stroškov. V obvestilu o nadaljevanju postopka pa je zahteval povračilo 250 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka povečano za 20% davek na dodano vrednost ter 3% materialnih stroškov.
Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 200.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 3.300,00 SIT materialnih stroškov (2% do 1000 odvetniških točk in 1% nad 1000 odvetniških točk), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost (44.660,00 SIT) in za nadaljevanje postopka 5.500,00 SIT (50 točk za obvestilo o nadaljevanju postopka), povečano za 110,00 SIT materialnih stroškov (2% od stroškov odvetnika za nadaljevanje postopka), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost (1.122,00 SIT), skupno torej 474.692,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 08.10.2004


Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Mestna Občina Koper, Verdijeva 10, Koper
- Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana
- Odvetnica Monika Mavsar, Obala 114, Portorož
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana