018-213/04 Elektro Ljubljana

Številka: 018-213/04-21-1593

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 13. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo računalniške opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje EMG d.d., Aškerčeva 4a, Žalec, ki ga zastopa odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska 6a, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO LJUBLJANA Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana, ki za zastopata odvetnika Razdevšek in Žibert, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.09.2004

ODLOČILA

Pritožba zoper sklep, z dne 02.09.2004, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 53/04, z dne 14.05.2004, pod št. objave Ob-12596/04, objavil predhodni razpis, v Uradnem listu RS, št. 74/04, z dne 09.07.2004, pod št. objave Ob-18663/04, objavil javni razpis, v Uradnem listu RS, št. 77/04, z dne 16.07.2004, pod št. objave Ob-19797/04, popravek objave ter v Uradnem listu RS, št. 81-84/04, z dne 30.07.2004, pod št. objave Ob-21030/04, ponoven popravek objave javnega razpisa za dobavo računalniške opreme.

Naročnik je z dopisom, z dne 04.08.2004, vlagatelja obvestil, da je prejel njegovo prijavo po skrajnem roku, ki je bil določen za oddajo prijav za predmetno javno naročilo (28.07.2004, do 10.00 ure), zato jo je kot prepozno zavrgel.

Vlagatelj je dne 18.08.2004 vložil zahtevek za revizijo s katerim zahteva, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, z dne 02.09.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker ta naj ne bi izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Obenem je naročnik sklenil, da je vlagatelj naročniku dolžan povrniti stroške tega postopka v višini 396.000,00 SIT. Naročnik je v pravnem pouku navedel, da lahko vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN v roku treh dni od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, ki mora o pritožbi odločiti v roku osmih dni. Vlagatelj je sklep o zavrženju njegovega zahtevka za revizijo prejel dne 03.09.2004, kar je razvidno iz v spisovno dokumentacijo priloženega uradnega poštnega dokumenta.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.09.2004, pri naročniku vložil pritožbo (naročnik jo je prejel dne 07.09.2004). Vlagatelj je pritožbo v vednost poslal tudi Ministrstvu za finance. V pritožbi vlagatelj navaja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, za kar v nadaljevanju tudi podaja argumente. Vlagatelj tudi izpodbija naročnikov sklep v delu, ki se nanaša na zahtevo po povrnitvi stroškov naročniku.

Naročnik je z dopisom, z dne 08.09.2004, pritožbo vlagatelja, skupaj z relevantno dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je pritožbo in relevantno dokumentacijo prejela dne 09.09.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, pri čemer se je skliceval na neizkazanost aktivne legitimacije (drugi odstavek 13. člena ZRPJN). V navedenem dokumentu je naročnik, na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN opozoril vlagatelja, da lahko v roku treh dni od prejema njegovega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel dne 03.09.2004, kar je razvidno iz priloženega uradnega poštnega dokumenta (povratnice). Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.09.2004, pri naročniku vložil pritožbo in jo v vednost poslal tudi Ministrstvu za finance. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da vlagatelj pri tem, ko je pritožbo zoper naročnikov sklep, z dne 02.09.2004, vložil pri naročniku in ne pri Državni revizijski komisiji, ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN in tudi pravnim poukom, ki mu ga je posredoval naročnik. V zvezi s tem gre, na podlagi gornjih dejstev odločiti ali so (glede na to, da je pritožba Državni revizijski komisiji prispela izven zakonskega roka) izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. šesti odstavek 112. člena ZPP določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.".

Gre za inštitut, ki velja, kot to navaja literatura (dr. Lojze Ude, Civilni pravdni postopek, Uradni list, 1992, str. 162), za prava nevešče stranke. To je veljalo že po prejšnjem ZPP (1977), kot velja toliko bolj, kot je to razvidno v nadaljevanju, po sedaj veljavnem ZPP.

Državna revizijska komisija navaja, da je že Vrhovno sodišče v sklepu št. VIII Ips 34/97, zavzelo stališče glede spornega vprašanja (gre za oštevilčenje členov po ZPP iz leta 1977): "Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, tudi revizijsko sodišče, enako kot obe nižji sodišči, ugotavlja, da je bila revizija vložena prepozno. Glede na to, da jo je vložil odvetnik, po mnenju revizijskega sodišča ni možna uporaba sedmega odstavka 113. člena ZPP, ki določa, da se v primerih, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, glede na to, da je bila vložena po odvetniku, ni mogoče pripisati nevednosti, ker pa je naslovljena in poslana na isti naslov niti očitni pomoti tožnika. Očitna pomota tudi pri odvetnikih ni izključena, kot to skuša prikazovati revizija, in je tudi za njih možno ugotavljati očitno pomoto, vendar mora biti res ugotovljena očitna pomota in ne kaj drugega. Uporaba takega določila, kot je določba sedmega odstavka 113. člena ZPP, mora biti restriktivna in z njo ne sme biti dovoljena poprava drugih napak, do katerih pride iz raznih razlogov v postopku. Ker so jasne zakonske določbe, kje je treba vložiti revizijo, sporna revizija pa je bila na Vrhovno sodišče naslovljena in nanj tudi poslana, očitne pomote v tem primeru, kot je že bilo pojasnjeno, ni mogoče ugotoviti. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. â??".

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Vrhovno sodišče enako stališče sprejelo tudi v zadevah Ips 105/95 in Ips 165/95.

Glede na zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o nevednosti vlagatelja. Takšno procesno dejansko stanje pa je celo, za razliko od ZPP (1977), ki je na splošno določal "če je vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika" (in na katerega se nanašajo citirane odločitve Vrhovnega sodišča), v veljavnem ZPP tudi izrecno urejeno. šesti odstavek 112. člena ZPP namreč določa, da, "če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca â??." (poudarila Državna revizijska komisija).

Prav tako pa po mnenju Državne revizijske komisije tudi ni mogoče govoriti o očitni pomoti, saj je bila vlagateljeva pritožba, z dne 06.09.2004 (ki jo je naročnik prejel dne 07.09.2004), na naročnika tudi izrecno naslovljena.

Glede na zgoraj ugotovljeno, da je pritožba, ki jo je vlagatelj naslovil na naročnika ta pa jo je odstopil Državni revizijski komisiji, le-tej prispela nepravočasno (dne 09.09.2004, torej tri dni po roku), s čimer pa niso izpolnjeni pogoji za meritorno presojo pritožbe (drugi odstavek 13. člena ZRPJN), je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zavrgla kot prepozno.

Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da je naročnik postopal v skladu z zahtevami ZRPJN in vlagatelja pravilno obvestil o možnosti pritožbe zoper odločitev v zvezi z revizijskim zahtevkom. Ker vlagatelj pri vložitvi pritožbe ni ravnal v skladu z določbami ZRPJN in pravnim poukom, ki mu ga je posredoval naročnik, je bilo potrebno sprejeti odločitev kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrgla, tudi ni odločala o vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov. ZRPJN namreč odločitev o stroških veže na utemeljenost zahtevka za revizijo (tretji in četrti odstavek 22. člena ZRPJN).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 13.09.2004


mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnika Razdevšek in Žibert, Slomškova 4, Ljubljana
- Odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska 6a, Slovenske Konjice
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana