018-212/04 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Številka: 018-212/04-24-1612

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN in na podlagi drugega odstavka 365. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP), po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne enote in na podlagi pritožbe podjetja MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.09.2004

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep naročnika št. 7/2004-JN-7021, z dne 20.08.2004.

2. Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 57-58, z dne 28.05.2004, pod št. objave Ob-14350/04, objavil javni razpis za dobavo potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne enote.

Vlagatelj je dne 03.08.2004 zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, št. 7/2004-JN-7021, z dne 09.08.2004 zahtevek za revizijo kot prepozen zavrgel. Iz obrazložitve prej navedenega sklepa izhaja, da je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji javnega naročila (dokument št. 7/2004-JN-7021, z dne 21.07.2004) dne 23.07.2004 in bi moral zahtevek za revizijo vložiti najkasneje do 02.08.2004, vendar ga je vložil šele dne 03.08.2004, torej po izteku desetdnevnega prekluzivnega roka.

Vlagatelj je dne 16.08.2004, na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka in (hkrati) predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer je predlagal naj Državna revizijska komisija obravnava predlog za vrnitev v prejšnje stanje zgolj kot dodatno obrazložitev pritožbe. Vlagatelj je navedel, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podal (že) pred naročnikom in mu predlagal, da naj v kolikor bo le-tega štel za utemeljenega, razveljavi izpodbijani sklep in odloči o revizijskem zahtevku, v nasprotnem primeru pa naj o pritožbi odloči Državna revizijska komisija. Vlagatelj je v istem dokumentu še zapisal, da je družba MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: družba Mladinska knjiga) odvetnika Aleša Avbrehta pooblastila šele dne 03.08.2004. Pooblaščenec je bil namreč od 19.07.2004 do 02.08.2004 hudo bolan in ni posloval do 03.08.2004. Vlagatelj navaja, da družbi Mladinski knjigi ni utemeljeno očitati, da bi lahko pooblastila drugega odvetnika, saj le-ta, kot prava nauka stranka, sploh ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ima pravico do pravnega sredstva in da je morala le-tega vložiti v roku deset dni po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila. Pooblaščenec je tako dne 03.08.2004 nemudoma vložil zahtevek za revizijo. Navedeno je nedvomno nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja to je utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-188/04-24-1416, z dne 17.08.1416 pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Državna revizijska komisija je namreč na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zaključila, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo nedvomno vložen po poteku prekluzivnega desetdnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN in da je bil zato v procesnem smislu vložen prepozno.

Naročnik je s sklepom št. 7/2004-JN-7021, z dne 20.08.2004 vlagateljev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil kot neutemeljen. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil vlagatelj seznanjen s pravico do pravnega varstva in tudi z rokom, v katerem bi moral vložiti zahtevek za revizijo ter da bi vlagatelj lahko pooblastil tudi drugega pooblaščenca. Naročnik je še navedel, da je nastalo situacijo potrebno pripisati površnemu delu odvetniške pisarne, ki se pri prevzemu pooblastila ni natančno informirala, kdaj je družba Mladinska knjiga prejela obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je tako zaključil, da v obravnavanem primeru vlagatelj ni zamudil roka iz opravičenega razloga.

Zoper zgoraj naveden naročnikov sklep je vlagatelj dne 09.09.2004 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo. Vlagatelj navaja, da ima družba Mladinska knjiga z odvetnikom Alešem Avbrehtom sklenjeno dolgoročno pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, iz katere jasno izhaja, da odvetnik Aleš Avbreht nudi družbi Mladinska knjiga strokovno svetovanje, med drugim tudi na področju javnih naročil. Družba Mladinska knjiga je torej odvetniku, s sklenitvijo pogodbe dala tudi splošno pooblastilo za zastopanje v zadevah, ki so povezane z javnimi naročili. Na podlagi zgoraj navedene pogodbe je družba Mladinska knjiga svojemu odvetniku poslala obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 7/2004-JN-7021, z dne 21.07.2004. Z dejstvom, da je bil pooblaščenec v tem času zaradi bolezni odsoten, družba Mladinska knjiga ni bila seznanjena. Pooblaščenec je začel dne 03.08.2004 po daljši bolezenski odsotnosti spet poslovati, zato je dne 03.08.2004, takoj ko je prenehal razlog za zamudo, nemudoma vložil revizijski zahtevek.
Iz navedenega po vlagateljevem mnenju jasno izhaja, da so opravičljivi razlogi preprečili vlagatelju (oz. njegovemu pooblaščencu), da bi pravočasno vložil revizijski zahtevek. Po vlagateljevem mnenju bolezen, zaradi katere posamezna oseba ni zmožna za delo, vsekakor pomeni opravičljiv razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Vlagatelj še dodaja, da je pooblastilo res datirano na dan 03.08.2004, vendar gre za pooblastilo, ki ga je pooblaščenec priložil le za dokazovanje pooblastilnega razmerja. Pooblaščenec namreč v vseh postopkih namesto pogodbe, ki je navedena zgoraj, oz. splošnega pooblastila, predloži originalno pooblastilo svoje stranke, kar pa ne vpliva na nastanek pooblastilnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem. Pooblaščenec namreč le z originalno listino izkaže obstoj pooblastilnega razmerja. Po mnenju vlagatelja je potrebno ugotoviti, da je v času, v katerem je tekel rok za vložitev revizijskega zahtevka, družba Mladinska knjiga imela pooblaščenca, kateri pa zaradi opravičljivih razlogov, zahtevka za revizijo ni mogel vložiti. Če bi naročnik v postopku popolno ugotovil vsa dejstva, bi odločil, da so razlogi za zamudo opravičljivi.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter odloči, da se vlagateljevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi oz. podrejeno, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in odstopi zadevo naročniku v ponovno presojo. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo, in sicer 2500 točk za sestavo pritožbe, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 18. in 23. člena ZRPJN, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN in na podlagi drugega odstavka 365. ZPP člena odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je naročnik z le-tem vlagateljev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil kot neutemeljen, pri čemer je svojo odločitev oprl na določilo 116. člen ZPP in ugotovil, da v obravnavanem primeru niso podani opravičljivi razlogi za ugoditev podanemu predlogu.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe, ki izhajajo iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje in iz obravnavane pritožbe mestoma nejasne in v nasprotju s samimi seboj. Tako vlagatelj v podanem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (dokument z dne 13.08.2004) navaja, da je družba Mladinska knjiga odvetnika Aleša Avbrehta v tej zadevi pooblastila šele 03.08.2004, ker naj bi bil to prvi dan po vročitvi obvestila o oddaji javnega naročila, ko je bila pooblastitev mogoča. Odvetnik Aleš Avbreht naj bi bil namreč od 19.07.2004 hudo bolan in ni posloval do 03.08.2004, ko se je vrnil na delo. V obravnavni pritožbi pa je navedel, da je obstajalo pooblastilno razmerje med družbo Mladinska knjiga in odvetnikom Alešem Avbrehtom že od dneva sklenitve Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev (od 01.04.2004 dalje), iz katere jasno izhaja, da odvetnik Aleš Avbreht nudi družbi Mladinska knjiga strokovno svetovanje, med drugim tudi na področju javnih naročil. Iz obeh prej navedenih dokumentov pa izhaja dejstvo, da je odvetnik Aleš Avbreht od družbe Mladinska knjiga prejel obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 21.07.2004, po pošti. Katerega dne naj bi naveden dokument prejel, vlagatelj sicer ne pove, v vsakem primeru pa gre razbrati, da je odvetnik (oziroma njegova odvetniška pisarna) obvestilo prejel že pred potekom desetdnevnega prekluzivnega roka, v katerem bi moral biti vložen zahtevek za revizijo (torej v času, ko naj bi pri odvetniku že nastopila bolezen).

ZRPJN ne ureja instituta vrnitve v prejšnje stanje, zato je v takšnih primerih, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, potrebno smiselno uporabiti določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Po določbi prvega odstavka 116 člena ZPP lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje le, če je iz opravičenega razloga zamudila narok ali rok za opravo kakšnega pravnega dejanja in ga zaradi tega ne more več opraviti. Opravičeni razlog pa so lahko le okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.

Kot pravilno ugotavlja naročnik, upravičeni razlogi v obravnavani zadevi, niso podani. Četudi bi namreč družba Mladinska knjiga pooblastila pooblaščenca šele po poteku desetdnevnega prekluzivnega roka, bi bilo potrebno ugotoviti, da okoliščina s katero vlagatelj utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni opravičen razlog za zamudo. Družba Mladinska knjiga bi morala v tem primeru revizijski zahtevek vložiti sama, lahko pa bi (znotraj desetdnevnega roka) pooblastila tudi kateregakoli drugega odvetnika (naročnik je v spornem obvestilu o oddaji javnega naročila opozoril ponudnike tako na možnost vložitve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila - drugi odstavek 78. člena ZJN-1, kot tudi na možnost vložitve revizijskega zahtevka -12. člen ZRPJN). Nasprotna argumentacija bi namreč postopke pravnega varstva podaljševala (za nekaj dni, tednom ali celo mesecev), saj bi na ta način stranka, ki bi (že) zamudila rok za vložitev revizijskega zahtevka, le-to sanirala s pooblastitvijo odvetnika, ki je na bolniškem staležu.

Ker pa je družba Mladinska knjiga odvetniku Alešu Avbrehtu poslala obvestilo o oddaji naročila že pred potekom roka, znotraj katerega bi moral biti vložen revizijski zahtevek (kar je vlagatelj navedel tudi v obravnavani pritožbi) in ker je ves ta čas oziroma že od 01.04.2004 dalje med strankama obstajalo pooblastilno razmerje (v dokaz česar je vlagatelj predložil Pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, z dne 01.04.2004), Državna revizijska komisija potrjuje naročniku v tem, da je nastalo situacijo pripisati nevestnemu delu odvetniške pisarne, ki se pri prevzemu obvestila o oddaji naročila (očitno) ni natančno informirala, kdaj je družba Mladinska knjiga prejela obvestilo o oddaji javnega naročila.

Odvetništvo je samostojna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot poklic (prvi in drugi odstavek Zakona o odvetništvu; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 in 24/01; v nadaljevanju ZOdv). Pri zastopanju stranke mora odvetnik ravnati vestno, pošteno in skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (drugi odstavek 11. člena ZOdv). Gre torej za poklicno dejavnost, ki jo mora odvetnik opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 26. člena Obligacijskega zakonika; Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04). Odvetnik naj organizira svojo odvetniško pisarno, vodstvo in hrambo spisov, evidenco rokov in narokov, denarno poslovanje in vse drugo pisarniško poslovanje tako, da zagotovi red in tekoče delo (16. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike; v nadaljevanju: Kodeks) in naj drugega odvetnika pravočasno zaprosi za nadomeščanje ter mu pravočasno sporoči potrebne podatke in napotila (31. člen Kodeksa). Iz naštetih predpisov in pravil izhaja, da je prag predvidljivosti dogodkov, ki utegnejo povzročiti zamudo narokov in rokov, za odvetnika postavljen nizko, ker mora računati s številnimi naključji, ki se mu lahko pripetijo, hkrati pa je prag, da se takšnim naključjem izogne, visok, ker mora odvetnik ukreniti vse potrebno, da se odvrnejo škodljive posledice, ki bi utegnile nastati zaradi zamude.
Povedano drugače. Odvetnik Aleš Avbreht bi moral v obravnavanem primeru storiti le tisto, kar mu veleva poklic in si (pravočasno) zagotoviti substituta in to še toliko bolj zato, ker je z družbo Mladinska knjiga že pred petimi meseci sklenil pogodbo o opravljanju odvetniških storitev (slednja zajema tudi strokovno svetovanje s področja prava javnih naročil), iz katere (med drugim) izhaja tako dolžnost prednostnega obravnavanja zadev družbe Mladinska knjiga, s tem, da se pri tem upoštevajo zakonsko določeni roki in postopki (5. člen - način opravljanja odvetniških storitev), kot tudi odvetnikova odgovornost, da bo pri zastopanju, skladno s pravili stroke, v zakonsko določenih rokih in dogovorjenem obsegu opravljal pravne storitve (9. člen - odgovornost odvetniške pisarne).

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija v celoti sprejema odločitev naročnika, s katero je zavrnil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, zato je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povračilo stroškov, nastalih s pritožbo, in sicer 2500 točk za sestavo pritožbe, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.
Državna revizijska komisija je svojo odločitev o stroških oprla na določila ZPP, ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. ZPP v prvem odstavku 165. določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker vlagatelj s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.09.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije




Vročiti:

- ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJ, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana
- odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana