018-206/04 SNG Drama

Številka: 018-206/04-21-1559

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje svetovalnega iženiringa za obnovo in gradnjo objekta SNG Drama Ljubljana do pridobitve gradbenega dovoljenja in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Lokainženiring d.o.o., Kidričeva c. 57, škofja Loka, zoper ravnanje naročnika SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.9.2003

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 44-47/04, pod štev. objave Ob-11131/04, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izvajanje svetovalnega iženiringa za obnovo in gradnjo objekta SNG Drama Ljubljana do pridobitve gradbenega dovoljenja.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, štev. SNG17/2004, z dne 29.7.2004, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju IN.CO Invest d.o.o., Tbilisijska 85, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 2.8.2004, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v skladu z 2. odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je vlagatelju poslal "Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila DNG-JN-01/04", štev. SNG 20/2004, z dne 5.8.2004, v katerem navaja število točk, ki jih je vlagateljeva ponudba prejela na podlagi ocenjevanja po merilih iz razpisne dokumentacije. Naročnik ugotavlja, da so referenčna naročila, navedena v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji izdana za osebo (zaposlene v podjetju) in ne za ponudnika (podjetje) ter da se kot taka v delu, kjer se zahtevajo referenčna naročila podjetja, ne morejo upoštevati. Poleg tega naročnik ugotavlja, da nekatera referenčna naročila, ki jih navaja vlagatelj, navajajo kot leto izvajanja in datum zaključka del datume pred ustanovitvijo vlagateljevega podjetja (12.02.2003), tako da referenčnih naročil, ki datirajo pred tem datumom, naročnik ni mogel upoštevati kot veljavna.

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.8.2004. Pod 1. točko zahtevka za revizijo vlagatelj izpodbija točkovanju njegove ponudbe po merilu "Reference ponudnika". Vlagatelj nasprotuje ravnanju naročnika, ki je pri ocenjevanju njegove ponudbe izločil reference v višini 40 točk od možnih 100, ker so bile reference izdane za osebo in ne za ponudnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel za merilo "Reference ponudnika" sledečo zahtevo: "Reference se bodo ocenjevale na podlagi števila referenčnih naročil, vključno z dokazili v obliki za vsak posel posebej, izdanih s strani naročnika, ki potrjujejo ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti". Vlagatelj trdi, da je predložil vsa zahtevana dokazila v obliki potrdil, kar je razvidno iz potrdil v ponudbeni dokumentaciji, ker pa je novo ustanovljeno podjetje z datumom ustanovitve 1.4.2003, je predložil reference kadrov in izpeljane projekte, ki so jih izvedli le-ti. Vlagatelj meni, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, kakšen način referenc bo upošteval, temveč le, da potrebuje dokazila za posamezne vrste objektov, kakšna pa naj bodo ta potrdila in ali so ta potrdila vezana na podjetje, skupino ljudi ipd., pa v razpisni dokumentaciji ni definirano, temveč je naročnik ta pogoj definiral šele v obrazložitvi obvestila. Ob navedenem vlagatelj zaključuje, da naročnik ni izpolnil zakonske zahteve, da mora biti vsako merilo natančno navedeno, opisano in ovrednoteno tako, da bo jasen tudi način njihove uporabe ter ugotavlja, da tako zastavljeno merilo očitno diskriminira tiste ponudnike, ki se kot novi pojavljajo na trgu, taka oblika pa lahko pripelje tudi do diskriminiranja ostalih ponudnikov. Vlagatelja skrbi tudi dejstvo, da pri tako velikem projektu kot je prenova objekta SNG Drame po definiciji naročnika (ki je po oceni vlagatelja postavljena naknadno), ni možno postaviti strokovnega tima strokovnjakov v različnih oblikah organiziranja, saj taka oblika, kaj takšnega ne dopušča, s tem pa je že načeta ekonomska, tehnična itd. smotrnost izpeljave tako velikega projekta.
Pod 2. točko zahtevka za revizijo (Nedoločljivost cene) vlagatelj navaja, da je ponudbena cena v razpisni dokumentaciji določena kot skupaj dogovorjena cena, ki se ne spremeni zaradi nastalih presežnih ali manjkajočih del, kot tudi ne zaradi obsega in vrednosti nepredvidenih del, za katere je izvajalec vedel ali moral vedeti, da morajo biti izvedena, kot tudi da je naročnik v obsegu del zelo na grobo specificiral predmet del, nikakor pa ni zagotovil pogojev po natančni tehnični specifikaciji posameznih vrst del. Vlagatelj v nadaljevanju navaja konkreten primer specifikacije iz razpisne dokumentacije, ki po njegovem mnenju ni dovolj jasna, pri čemer ugotavlja, da bo taka definicija v vsakem primeru dopuščala prosto spremembo ponudbene oziroma pogodbene cene. Na ta način je po vlagateljevem mnenju vsak ponudnik ponujal neko nedoločljivo vrednost, katero bo v postopku izvedbe glede na dejstva iz razpisne dokumentacije prosto spreminjal, oziroma je s to možnostjo že prilagajal ponudbeno ceno, kar je po vlagateljevi oceni razvidno tudi iz ponudbenih cen (razpon cene po ponudbah je od 27 mio do 65 mio SIT). Tak način oddaje javnega naročila, kjer bo možno spreminjati pogodbeno ceno zaradi nedorečenosti predmeta javnega naročila, pa po vlagateljevem mnenju pomeni negospodarno in neučinkovito porabo javnih sredstev, s čimer so po njegovem prepričanju kršeni bistveni elementi ZJN-1.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, v višini 150.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, štev. SNG-JN-01/04, z dne 30.8.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik v zvezi z očitkom pod 1. točko zahtevka za revizijo navaja, da nekaterih referenčnih naročil ni bilo mogoče upoštevati kot veljavne reference ponudnika, ker datirajo v čas pred ustanovitvijo vlagateljevega podjetja in navajajo kot leto izvajanja in datum zaključka del celo datume pred ustanovitvijo podjetja (12.2.2003, kar izhaja iz izpiska iz sodnega registra). Naročnik opozarja, da je v razpisni dokumentaciji v 13. poglavju (Merila), natančno navedel, da se bodo pri ocenjevanju uporabljala štiri različna merila, in sicer: "Cena", "Reference ponudnika", "Kadri-individualne reference ključnih kadrov" in "Iso certifikat" ter da je tako iz razpisne dokumentacije natanko razvidno, da se bodo pri ocenjevanju ponudb upoštevale ločeno reference ponudnika (drugo merilo) in ločeno reference kadrov (tretje merilo) - da gre torej za dve samostojni, ločeni merili, reference pa se izkazujejo z dokazili, kot so določena z razpisno dokumentacijo. Naročnik dalje navaja, da je v razpisni dokumentacijo tudi točno določil tako način izkazovanja in ocenjevanja referenc ponudnika (drugo merilo), kot tudi način izkazovanja in ocenjevanja referenc kadrov se ocenjujejo individualne reference ključnih kadrov (tretje merilo), ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila. Naročnik se sklicuje tudi na obrazce za prijavo referenc ponudnika (priloge štev. D/3-A, B, C in D), kjer je ponovno na vseh obrazcih natančno navedel kakšne vrste dokazil zahteva za izkazovanje ponudnikovih referenc. Da gre pri drugem merilu ("Referencah ponudnika") za reference podjetja in ne za reference njegovih kadrov, pa je bilo po naročnikovem prepričanju znano tudi vlagatelju, saj je sam na obrazcu Podatki o ponudniku (Priloga št. D/1) pod oznako "ponudnik" vpisal ime podjetja Lokainženiring d.o.o. in torej ni moglo priti do dvoma ali je ponudnik podjetje ali oseba. Naročnik tako meni, da je pri sestavi razpisne dokumentacije izpolnil zakonsko zahtevo 2. odstavka 50. člena ZJN-1, saj je v uradni objavi in v razpisni dokumentaciji ter vseh obrazcih jasno in natančno določil, da se upoštevajo dve vrsti referenc, in sicer reference ponudnika (drugo merilo) in reference kadrov (tretje merilo) ter določil, na kakšen način se upoštevajo. Razpisna dokumentacija po naročnikovem prepričanju ne dopušča nobenega dvoma, za katere vrste referenc gre, saj bi v primeru, da bi naročnik v drugem merilu zahteval reference, ki se glasijo na osebo, to pomenilo, da je osebne reference naročnik zahteval kar dvakrat (v drugem in tretjem merilu), kar pa ni mogoče. Da je bilo jasno, da gre pri drugem merilu za reference ponudnika, pri tretjem merilu pa za reference kadrov, pa po naročnikovem mnenju dokazujejo tudi ponudbe drugih ponudnikov, ki so reference ločeno navedli in za izkazovanje referenc predložili ustrezna zahtevana dokazila. Pri tem naročnik opozarja tudi na dejstvo, da se večina referenc, ki jih je ponudnik navedel pod reference podjetja, priložil pa dokazila za osebe, nanaša na čas pred ustanovitvijo podjetja (npr. referenca za protokolarni objekt Mladika Ljubljana, za referenco Velika sejna dvorana in za referenco Kulturni dom Kamnik). Naročnik tudi meni, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil tudi prepozno glede na določilo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, saj so mu bile vse domnevne nepravilnosti v zvezi z določitvijo meril v uradni objavi in razpisni dokumentaciji znane že v fazi priprave ponudbe in bi moral v primeru, da bi menil, da je naročnik merila in način njihovega dokazovanja in ocenjevanja določil v nasprotju z določili ZJN-1, zahtevek za revizijo vložiti še pred odločitvijo o dodelitvi naročila.
Kar zadeva drugi vlagateljev očitek, ki se nanaša na domnevno nedoločljivost cene in premalo natančno specifikacijo predmeta del, naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji natančno definiral vrsto in opis storitev, ki so predmet javnega naročila in na podlagi katerega je ponudnik lahko pripravil svojo ponudbo. Naročnik tudi zavrača očitek, da v razpisni dokumentaciji ni natančno specificiral objekta za nadomestno lokacijo, kar naj bi predstavljalo neko nedoločljivo vrednost pri oblikovanju ponudbene cene, saj so karakteristike objekta za nadomestno lokacijo znane že glede na sam namen uporabe objekta, zaradi česar je tudi znan obseg storitve v zvezi z iskanjem in pridobitvijo lokacije za nadomestni objekt. Po naročnikovem mnenju je neutemeljena tudi trditev vlagatelja, da naj bi zaradi nedoločljivosti ponudniki ponujali širok razpon cen. Naročnik navaja, da je strokovna komisija naročnika z namenom izdelave primerjalne analize cen ponudnikov skušala pridobiti cenik oz. tarifno podlago za svetovalni inženiring v Sloveniji od Združenja za Svetovalni inženiring pri GZS in na Inženirski zbornici, kjer so potrdili, da trenutno v Sloveniji ne obstaja tarifna podlaga oz. cenik za področje svetovalnega inženiringa (temveč samo za ozko področje, ki se tiče izdelave projektne dokumentacije, ki ni predmet razpisa), ter da bo take vrste pravilnikov še potrebno pripraviti zaradi uskladitve z ostalimi članicami EU. Posledica tega je, navaja naročnik, da se cene ponudnikov še vedno oblikujejo na podlagi presoje zahtevnosti posla pri posameznih ponudnikih, na kar kažejo tudi relativno različne ocene in posledično cene ponudb, ki so jo ponudili ponudniki, ki so oddali ponudbo. Pri tem naročnik dodatno opozarja, da sta samo dva od ponudnikov ponudila ceno, ki je precej odstopala (navzgor in navzdol) od povprečja, kar je razvidno iz primerjalne analize cen, ki jo je pripravila strokovna komisija naročnika, medtem ko so ostali ponudniki ponudili med seboj primerljivo ceno. Naročnik dodaja, da je vsem zainteresiranim ponudnikom omogočil informativni sestanek, na katerem so lahko dobili podrobnejše informacije v zvezi s projektom, prav tako pa so vsi zainteresirani ponudniki imeli možnost, da postavijo pisno vprašanje v zvezi s tem tudi v času priprave ponudbe. Glede na to, da je vlagatelj v času priprave ponudbe naročniku dne 24.5.2004 in 26.5.2004 posredoval pisna vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo in da se nobeno od teh vprašanj ni nanašalo na vsebino zahtevanih del ter posledično na ponudbeno ceno, naročnik zaključuje, da pri vlagatelju v tem primeru ni prihajalo do dvoma. Naročnik pa tudi meni, da je zahtevek za revizijo skladno z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN vložen prepozno.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 2.9.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 3.9.2004 na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, štev. 018-206/04-21-1601, z dne 14.9.2004, za izdelavo strokovnega mnenja predlagala imenovanje g. Ota Rubiniča, univ. dipl. ing. gradb., Linhartova 9, Ljubljana. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 400.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Do dneva sprejema odločitve v obravnavani revizijski zadevi Državna revizijska komisija ni prejela potrdila o plačilu predujma.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila vlagateljeve očitke pod 1. točko zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri točkovanju njegove ponudbe na podlagi merila "Reference ponudnika".

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji v poglavju B (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) pod 13. točko (Merila) določil naslednja merila za izbiro najugodnejše ponudbe:
Cena 40 točk
Reference ponudnika 40 točk
Kadri 16 točk
ISO certifikat 4 točke

Kot je razvidno iz opisa načina uporabe vsakega od navedenih štirih meril (strani 7 in 8 razpisne dokumentacije), je naročnik predvidel, da bo pri odločitvi o izbiri najugodnejše ponudbe kot relevantno okoliščino upošteval tako reference ponudnika kot tudi reference ponudnikovih kadrov, in sicer ločeno - vsako skupino referenc v okviru posameznega merila.

V zvezi z načinom uporabe merila "Reference ponudnika" (2. merilo) je v razpisni dokumentaciji navedeno, da se bodo reference ocenjevale na podlagi števila referenčnih naročil (zahtevane podatke o referenčnih poslih naj bi ponudniki predložili na za to vnaprej pripravljenih obrazcih v razpisni dokumentaciji - priloge štev. D/3-A, D/3-B, D/3-C in D/3-D), vključno z dokazili v obliki potrdila za vsak posel posebej, izdanih s strani naročnika referenčnega posla, pri čemer se kot referenčno naročilo šteje število zaključenih investicij (gradbeno izvedenih investicij) v zadnjih petih letih pri zahtevnih objektih (12 točk), pri objektih posebne starosti (12 točk), pri investicijah podobne vrednosti (12 točk) in pri sorodnih objektih (4 točke). Vsaka referenca za posamezno naročilo (razen referenc za sorodne objekte, kjer vsaka referenca šteje 2 točki, maksimalno število točk pa je 4 točke) šteje 3 točke, upošteva pa se največ 4 reference za vsako vrsto referenc.

Glede na to, da je iz opisa načina uporabe merila "Reference ponudnika" jasno razvidno, da je naročnik zahteval podatke oziroma dokazila o dokončanih poslih ("referenčna naročila"), ki jih je ponudnik izvedel za druge naročnike, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne more biti dvoma o tem, da se sporno merilo lahko nanaša le na ponudnika kot podjetje in ne na osebe, ki so pri ponudniku zaposlene. V gospodarski praksi je namreč razumljivo, da v pogodbena razmerja za izvedbo (referenčnih) poslov lahko vstopa le ponudnik kot gospodarski subjekt, ki je organiziran v eno od statusnih oblik, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost (gospodarska družba, samostojni podjetnik ipd.), ne pa njegovi individualni kadri kot fizične osebe.

Pri opisu načina uporabe merila "Kadri" je v razpisni dokumentaciji jasno zapisano, da se ocenjujejo individualne reference ključnih kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila (odgovorni vodja del za področje gradbeno obrtniških del, odgovorno vodja del za področje strojnih instalacij, odgovorni vodja del za področje elektroinštalacij in odgovorni vodja del za področje odrske tehnike), pri čemer se za vsako referenco iz tega področja podeli 2 točki, ponudnik pa lahko pri tem merilu doseže maksimalno 16 točk. Iz opisa merila "Kadri" je torej jasno, da se navedeno merilo nanaša na osebe, ki so zaposlene v podjetju ponudnika.

Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da ni mogoče pritrditi očitkom vlagatelja, ki trdi, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, na kakšen način bo upošteval reference, ampak le, da potrebuje dokazila za posamezne vrste objektov oziroma da v razpisni dokumentaciji ni določeno, ali so zahtevana potrdila vezana na podjetje, skupino ljudi ali posameznike (vlagatelj trdi, da je naročnik ta pogoj definiral šele v obrazloženem obvestilu, z dne 5.8.2004), pri čemer vlagatelj zaključuje, da naročnik ni izpolnil zakonske zahteve iz 50. člena ZJN-1, ki zahteva, da mora biti vsako merilo natančno navedeno in opisano in ovrednoteno tako, da bo jasen tudi način njihove uporabe. Nasprotno. Po presoji Državne revizijske komisije sta v obravnavanem primeru sporni merili za izbiro najugodnejše ponudbe določeni popolnoma jasno, to je tako, da ne dopuščata nobenega dvoma o tem, na katere subjekte (podjetje oziroma njegove zaposlene) se vsako od njiju nanaša, obe merili pa sta v razpisni dokumentaciji tudi vnaprej navedeni, opisani in ovrednoteni, s čimer je izpolnjena zahteva iz 1. oziroma 2. odstavka 50. člena ZJN-1.

Prav tako je po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru potrebno zavrniti vlagateljeve očitke o tem, da naj bi merilo "Reference ponudnika" (tako, kot je opisano v razpisni dokumentaciji) diskriminiralo tiste ponudnike, ki se kot novi ponudniki pojavljajo na trgu ter da taka oblika merila lahko pripelje tudi do diskriminiranja ostalih ponudnikov. V obravnavanem primeru je namreč potrebno upoštevati, da že izvedeni referenčni posli podjetja ne predstavljajo zahteve v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 (pogoj, brez katerega sploh ni mogoče konkurirati na predmetnem razpisu), ampak le merilo v smislu 9. točke 3. člena ZJN-1. V razpisni dokumentaciji torej ni nikjer določeno, da ponudnik (sploh) mora predložiti reference o preteklih opravljenih poslih. Predložena dokazila o referenčnih poslih se v okviru merila "Reference ponudnika" ponudnikom zgolj dajejo možnost, da si s predložitvijo referenc ob ocenjevanju ponudbe lahko pridobijo določeno dodatno število točk.

Kot je dalje razvidno iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe na podlagi merila "Reference ponudnika" po pregledu predloženih potrdil o referenčnih poslih ocenil, da reference, ki jih vlagatelj navaja v svoji ponudbi v obrazcih Priloga št. D/3-A, D/3-B, D/3-C in D/3-D, ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Ker se vlagatelj ne strinja z ugotovitvami naročnika o domnevni neustreznosti spornih dokazil o referencah (potrdil investitorjev za vsak referenčni posel posebej), ki so predložene v njegovi ponudbi, je Državna revizijska komisija preverila, ali so ugotovitve naročnika pravilne. Državna revizijska komisija je pri tem upoštevala pravilo, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena (4. odstavek 50. člena ZJN-1).

Kot je razvidno iz pregleda ponudbene dokumentacije vlagatelja (ponudba, z dne 24.5.2004), je vlagatelj v obrazcu Priloga št. D/3-A ("Izvedeni projekti svetovalnega inženiringa pri zahtevnih objektih") izjavil, da je v zadnjih petih letih vršil svetovalni inženiring pri tam navedenih petih zahtevnih objektih (Mladika Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Kulturni dom, Kamnik, SNG Maribor in Center slepih in slabovidnih, škofja Loka), pri čemer je priložil tudi s strani referenčnih naročnikov potrjena potrdila o izvedbi referenčnih poslov. Po pregledu priloženih dokazil Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vsa navedena potrdila nanašajo na neimenovane kadre vlagateljevega podjetja (v vseh potrdilih je zapisano, "â?? da so zaposleni v podjetju Lokainženiring d.o.o., Kidričeva 57, škofja Loka, dobro opravili pogodbeno delo svetovalnega inženiringa") in ne na ponudnika samega, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Poleg tega so v vseh potrdilih kot leto izvajanja in zaključka del navedena obdobja (1994 -1999, 2000, 2001, 1990-2003, 2001), ki segajo v čas pred ustanovitvijo vlagateljevega podjetja (kot datum ustanovitve stranki navajata datuma 12.2.2003 oziroma 1.4.2003), kar pomeni, da referenčni posli nikakor niso mogli biti izvedeni s strani podjetja Lokainženiring d.o.o., Kidričeva 57, škofja Loka.

Do podobnih ugotovitev privede tudi pregled dokazil (potrdil naročnikov) o preostalih referenčnih poslih, navedenih na obrazcih Priloga št. D/3-B ("Izvedeni projekti svetovalnega inženiringa pri objektih podobne starosti"), kjer je vlagatelj poleg že navedenih referenc za zahtevne objekte navedel še referenco za objekt Plavčeva hiša v Železnikih, Priloga št. D/3-C ("Izvedeni projekti svetovalnega inženiringa pri investicijah podobne vrednosti") v kateri poleg že omenjenega objekta Mladika Ljubljana, vlagatelj navaja še Distribucijski center, Trgovski Center Primskovo, šibo I. in II. Faza) in Priloga št. D/3-D ("Izvedeni projekti svetovalnega inženiringa pri sorodnih objektih"), v kateri so vpisane reference za objekte SNG Maribor, Kulturni dom, Občinska stavba, Mestna občina Ljubljana, športna dvorana Železniki in športna dvorana Komenda. Iz pregleda priloženih dokazil (potrdil naročnikov za vsak referenčni posel posebej) izhaja, da se prav vsa potrdila glasijo na (neimenovane) zaposlene osebe v vlagateljevem podjetju in ne, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, na podjetje samo. Poleg tega je pri določenih referenčnih poslih (vsi že omenjeni objekti iz Priloge št. D/3-A ter Kulturni dom Kamnik in športna dvorana Komenda) mogoče ugotoviti, da so bili izvedeni še pred ustanovitvijo vlagateljevega podjetja ter jih že iz tega razloga ni mogoče upoštevati pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe po merilu "Reference ponudnika".

Ob upoštevanju zgoraj opisanega dejanskega stanja Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe po merilu "Reference ponudnika" ni upošteval referenčnih poslov, ki jih vlagatelj navaja v obrazcih Priloga št. D/3-A, D/3-B, D/3-C in D/3-D ter je posledično vlagateljevi ponudbi po tem merilu ocenil z oceno 0 točk, ravnal v skladu s pravili, določenimi v razpisni dokumentaciji, kot tudi z določilom 4. odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena.

Očitkov vlagatelja pod 2. točko zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ni mogla meritorno obravnavati, ker so vloženi formalno prepozno. ZRPJN v 5. odstavku 12. člena namreč določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti in skrbnosti ponudnika. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter (kot pravilno ugotavlja naročnik) zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki omejuje, v kolikor na kršitve reagira prepozno.

V obravnavanem primeru so bila vlagatelju vsa domnevno sporna dejstva (določila v razpisni dokumentaciji o oblikovanju cene ter specifikacija predmeta javnega naročila) znana že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Vlagatelj navedenih dejstev tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral, ampak je z njimi povezane očitke naročniku sprožil šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne 16.8.2004 - torej nesporno šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (izpodbijani sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 29.7.2004 oz. 5.8.2004).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku, za razloge, ki so vlagatelju mogli ali morali biti znani še pred odločitvijo naročnika, ne more biti vprašljiva. V kolikor je vlagatelj menil, da posamezne specifikacije iz razpisne dokumentacije niso dovolj jasne oziroma da bodo domnevno pomanjkljive definicije predmeta javnega naročila dopuščale prosto spreminjanje ponudbene oziroma pogodbene cene, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje enega od pogojev za izvedbo konkretnega javnega naročila (ki pa v razpisni dokumentaciji sploh ni določen) šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da vlagateljevih očitkov iz tega razloga po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne 29.9.2004


Franci Kodela, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, Ljubljana
- Lokainženiring d.o.o., Kidričeva c. 57, škofja Loka
- RS Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana
- IN.CO Invest d.o.o., Tbilisijska 85, Ljubljana