Na vsebino
EN

018-203/04 Mestna občina Ljubljana

Številka: 018-203/04-22-1543
Datum sprejema: 7. 9. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "grafični prelom, tisk, vezava in distribucija Glasila Ljubljana" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Dnevnik, Časopisna družba, d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.09.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen. Razveljavi se odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 4022-238/03-101, z dne 07.07.2004.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.10.2003 sprejel sklep, št. 4022-238/2003-31, o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 20-21/04, z dne 05.03.2004, pod številko objave Ob - 5156/04 objavil javni razpis za "grafični prelom, tisk, vezava in distribucija Glasila Ljubljana".
Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 4022-238/03, z dne 05.04.2004, izhaja, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe.

Naročnik je dne 07.07.2004 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 4022-238/03-101, iz katerega je razvidno, da je naročnik na podlagi 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zavrnil vse ponudbe.

Vlagatelj je naročniku podal zahtevo za dodatno obrazložitev, z dne 16.07.2004, na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1, v kateri od naročnika zahteva, da mu natančneje obrazloži razloge za zavrnitev njegove ponudbe, saj se ne strinja z ugotovitvami naročnika, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe in kot izhajajo iz odločitve naročnika o oddaji javnega naročila.

Naročnik je vlagatelju z dopisom, št. 4022-238/2003-112, z dne 29.07.2004, posredoval "Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila", v katerem navaja, da je vlagatelj pod kazensko in materialno odgovornostjo podal izjavo, da so podatki, ki izhajajo iz ponudbe, resnični, vendar pa je strokovna komisija naročnika ugotovila, da vlagatelj ni napovedal podizvajalca za izdelavo barvnih poskusnih odtisov z merilno barvno lestvico, ki jih izdeluje po potrebi v najetem reprostudiu, prav tako pa ni napovedal podizvajalca za distribucijo in ne razpolaga z naslovi vseh gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana. V zvezi z distribucijo na naslove vseh gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana naročnik ugotavlja, da je vlagatelj podal izjavo, da bo glasilo distribuiral z lastnimi kadri, pri tehničnem pregledu pa je strokovna komisija naročnika ugotovila, da nima naslovov vseh gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana in da namerava sodelovati s Pošto Slovenije, kar pa je po mnenju naročnika v nasprotju z njegovo izjavo. Pri tem naročnik opozarja, da je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da mora ponudnik za storitve, ki jih ne opravlja sam, napovedati podizvajalca, kar pa vlagatelj ni storil in je zato njegova izjava dana pod kazensko in materialno odgovornostjo v tem delu neresnična. Ob tem naročnik poudarja, da vlagatelju ni oporekal tehnične, kadrovske in strokovne usposobljenosti, temveč zgolj to, da ni napovedal podizvajalcev za dela, ki jih ne bo sam opravil in da zgolj izjava vlagatelja ne more nadomestiti dejanske tehnične opremljenosti vlagatelja (opremljenosti za tisku primerne poskusne barvne odtiske, ne razpolaga z vsemi naslovi gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana).
Prav tako naročnik navaja, da bo upoštevajoč načelo gospodarnosti spremenil vsebino razpisne dokumentacije in izvedel nov javni razpis.
Naročnik tudi navaja, da je vlagatelj v času "visečnosti posla" (do pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila) preko pri vlagatelju zaposlene novinarke izvajal tudi medijski pritisk in tako kršil načelo enakopravnosti med ponudniki. Prav tako pa je vlagatelj v tem času zahteval na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št.24/03, z dne 22.03.2003) tudi podatke o stroških za izdajo Glasila Ljubljana za številko julij in avgust 2004 s čimer je prav tako izvajal pritisk na naročnika. Pri tem naročnik tudi opozarja, da zardi vloženih zahtevkov za revizijo s strani vlagateljevega podizvajalca ne more izvesti predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.08.2004, v katerem navaja, da je po njegovem mnenju šteti zavrnitev vseh ponudb na podlagi 77. člena kot poizkus naročnika, da bi se ognil oddaji javnega naročila ponudniku, ki je oddal najugodnejšo ponudbo.
Vlagatelj poudarja, da razlogi za zavrnitev ponudb, kot izhajajo iz obrazložitve naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 4022-238/03-101, z dne 07.07.2004 in se nanašajo na pomanjkljivost ponudb, temeljijo na domnevah, netočnih ugotovitvah in popolnih nesmislih, zapisanih v poročilu strokovne komisije naročnika. Pri tem vlagatelj opozarja, da je naročnik oprl svoje ugotovitve na "poročilo o ogledu tehnične opremljenosti" strokovne komisije naročnika, ki ga vlagatelj ni prejel. Glede na navedbe naročnika, ki izhajajo iz obrazložitve naročnika, vlagatelj ugotavlja, da so po njegovi oceni ugotovitve strokovne komisije naročnika, kot izhajajo iz njenega "poročila o ogledu tehnične opremljenosti", površne in neverodostojne.
Vlagatelj navaja, da je navedba naročnika, â"śda ima vlagateljev podizvajalec Set, d. d., Ljubljana lastno distribucijo za svoje naslovnike, ki pa ne pokrivajo celotne Mestne občine Ljubljana, kakor zahteva razpis, zato menijo, da bi se vlagatelj za distribucijo mogoče dogovoril s Pošto Slovenijeâ"ť, netočna. Pri tem vlagatelj opozarja, da je v razpisni dokumentaciji predložena Pogodba o izvajanju tiska za Glasilo Ljubljana, sklenjena s podizvajalcem SET, d. d., Ljubljana, ki v 7., 9. in 11. členu natančno določa obveznosti tiskarne tako pri izdelavi kot tudi predaji izvodov natisnjenega glasila izvajalcu, v njih pa storitev raznosa po območju Mestne občine Ljubljana ni dogovorjena. Odgovornosti za to storitev torej tiskarna SET, d. d., Ljubljana ne more prevzeti, njena usposobljenost za distribucijo glasila pa nima prav nobenega pomena za uspešnost izvedbe javnega naročila.
Prav tako vlagatelj navaja, da so tudi vse druge navedbe iz tega poročila strokovne komisije naročnika, ki izražajo sum v zmožnosti uspešne izvedbe, povsem neutemeljene.
Vlagatelj navaja, da čeprav naročnik v dodatni obrazložitvi zatrjujete, da ugotovitve strokovne komisije naročnika o vlagateljevi neusposobljenosti niso bile razlog za naročnikovo odločitev, ugotavlja, da je strokovna komisija naročnika prav na podlagi takih navedb oblikovala svoje ugotovitve o pomanjkljivostih vlagateljeve ponudbe, ki jih je nato naročnik v svoji obrazložitvi podkrepili še z opozorilom o kazenski in materialni odgovornosti ter jih uporabil kot dovolj tehten razlog za odločitev o neizbiri izvajalca.
Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova obrazložitev v delu, ki temelji na ugotovitvah strokovne komisije naročnika (zapisanih v Poročilu o ogledu tehnične opremljenosti), nima ustrezne podlage, saj vsebuje površnosti in netočne navedbe (kar izhaja že samo iz navedb, s katerimi je bil vlagatelj seznanjen v naročnikovih obrazložitvah). Dodatek k obrazložitvi o priporočilu Uredniškega odbora za oblikovanje novega razpisa in spremembi meril še bolj izraža željo po iskanju in ustvarjanju razlogov za tehtno obrazložitev zavrnitve vlagateljeve ponudbe.
Pri tem vlagatelj tudi opozarja, da je glavna urednica Glasila Ljubljana v času javnega razpisa in ob ogledu tehničnih zmogljivosti prevzela tudi vlogo člana strokovne komisije in v njej strokovno ocenjevala zmožnosti uspešne distribucije Glasila Ljubljana ter je tako najbrž tudi sodelovala pri sestavljanju poročila in za vlagatelja nesprejemljivih ugotovitev. Želje uredništva glasila po tedaj že prepozni spremembi razpisnih meril so se morda zato nekoliko premočno uveljavljale v strokovnosti dela, sklepih, ugotovitvah in domnevah Poročila o ogledu tehnične opremljenosti, spisanega s strani strokovne komisije, katere edini strokovnjak za oceno zmožnostih distribucije in tehnične opremljenosti je bila prav glavna urednica Glasila Ljubljana.
V zvezi z navedbo naročnika o grobih pritiskih in poskusih vplivanja (kršitev načela o enakopravnosti ponudnikov) vlagatelj sklepa, da se nanašajo na vlagateljevo zahtevo za informacijo javnega značaja, z dne 19.07.2004, in celo aktivnosti vlagateljevega podizvajalca, ki naj bi z revizijskimi zahtevki onemogočal oddajo javnega naročila.
Pri tem vlagatelj opozarja na specifičnost dela novinarjev in dolžnosti, ki jim jih nalaga poslanstvo njihovega poklica. Vlagatelj navaja, da če je naročnik članek vlagateljeve novinarke Mete Černoga, ki je s svojim člankom o nenavadni "gospodarnosti" pri predmetnem javnem naročilu štel kot medijski pritisk, odgovornosti za ta medijski pritisk z namenom vplivanja na odločitev naročnika vlagatelj ne more prevzeti. Navedeno izhaja iz avtonomije dela raziskovalnih novinarjev in svobode javne besede.
Vlagatelj opozarja, da se zaveda občutljivosti svoje dvojne vloge (ponudnika storitev na trgu in izdajatelja enega osrednjih slovenskih javnih glasil), zato naročnika tudi obvešča, da je celo uradne in javne podatke o cenah, po katerih je naročnik zaradi dolgotrajnosti svoje izbire izdajo julijske in avgustovske številke glasila Ljubljana plačal občutno dražje, kot bi jo zaračunal vlagatelj skladno s svojo ponudbo in do katerih se je vlagatelj v poslovnem delu časopisne hiše uspel dokopati (z vložitvijo uradne zahteve pri odgovornih), zadržal v svojih arhivih. Novinarke s pridobljenimi podatki vlagatelj ni seznanil.
Vlagatelj navaja, da se drugi očitek iz dodatne obrazložitve naročnika nanaša na vlagateljevo zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, kar po mnenju vlagatelja ni mogoče označiti za grob pritisk in poizkus vplivanja na naročnikovo odločitev o izbiri izvajalca. Ob tem vlagatelj opozarja na dolgotrajnost postopka in uporabo notranjih predpisov za oddajo javnih naročil (ki po mnenju vlagatelja odgovornim pri naročniku po njihovem mnenju dopuščajo zelo svobodno izbiro med ponudniki).
Vlagatelj opozarja, da ugotovitev naročnika, da je vlagatelj s svojimi dopisi na vodjo razpisa in prošnjami za informacijo javnega značaja poizkušal vplivati na odločitev naročnika, ni mogoče opredeliti kot kršitev načel enakopravnosti. Pri tem vlagatelj še posebej opozarja na dokazljivo dejstvo (kot navaja vlagatelj), da sta v tem času vsaj dve članici strokovne komisije naročnika pri izbiri izvajalca storitev za izdajo julijske in avgustovske številke Glasila Ljubljana brez kakršnegakoli občutka odgovornosti komuncirale z enim od ponudnikov v času "visečnosti" javnega razpisa in sodelovali ne le v postopku pridobivanja ponudb in presoji ponudbenih elementov, temveč tudi pri izdelavi in drugih aktivnosti, povezanih z izdajo Glasila Ljubljana.
V zvezi z navedbo naročnika, da je vlagateljev podizvajalec "oviral" naročnika pri oddaji javnega naročila, vlagatelj navaja, da je njegov podizvajalec v svojem poslovanju povsem samostojno podjetje. Oviranju, ki ga omenja naročnik, pa bi se naročnik lahko izognil z ustrezno pripravo razpisne dokumentacije.
Na koncu vlagatelj ponovno opozarja na dolgotrajnost postopka in ignoriranje naročnika na vsa vprašanja v zvezi s potekom postopkov in za izraženo pripravljenost za sodelovanje pri razjasnitvi kakršnih koli nejasnosti v zvezi z njegovo ponudbo.
Kot dokaze o resničnosti vlagateljevih navedb in utemeljenosti zahtevka za revizijo vlagatelj predlaga celotno dokumentacijo, na podlagi katere je naročnik sprejel svojo odločitev o neizbiri najugodnejšega izvajalca in zavrnitvi ponudb (Poročilo o ogledu tehnične opremljenosti, obrazložitve te odločitve ter dopise, ki jih je vlagatelj s priporočeno pošto pošiljali na naslove pristojnih oseb Mestne občine Ljubljana, zahtevek za pridobitev informacije javnega značaja, prejeto informacijo javnega značaja, članek novinarke Mete Černoga, objavljen v časopisu Dnevnik z dne 19.07.2004, in zapis sporočila, poslanega po elektronski pošti na naslov novinarke, v katerem ji odgovorni za dajanje informacij iz Mestne občine Ljubljana odreka pravico do postavljanja vprašanj).
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 25.08.2004 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 4022-238/2003-115. Naročnik navaja, da je preveril očitane kršitve v smislu neutemeljene rabe 77. člena ZJN-1 in kršitve 1. odstavka 7 člena ZJN-1. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji, s katero se je vlagatelj strinjal in jo s podpisom tudi sprejel, med drugim zapisal, da si pridržuje pravico uporabe 77. člena ZJN-1. Naročnik je ravnal v skladu z navedenim členom, vse ponudnike je obvestil o tem, da ni izbral nobenega ponudnika in da bo razpis ponovil. Razloge za svojo odločitev je obrazložil in jih prav tako posredoval vsem ponudnikom.
Naročnik navaja, da se je za zavrnitev vseh ponudb na podlagi 77.člena ZJN-1 odločil na osnovi priporočila Uredniškega odbora, katerega funkcija je dajanje smernic za izvajanje programske zasnove in finančne konstrukcije javnega Glasila Ljubljana in je naročnika opozoril na možno večjo gospodarnost in priporočil izvedbo novega razpisa, v katerem bi določila razpisne dokumentacije spremenili. Naročnik je priporočilo Uredniškega odbora upošteval in se odločil, da ne bo izbral nobenega izvajalca, temveč bo sledil priporočilu in razpis ponovil.
Naročnik navaja, da trditve, da navedbe v Obvestilu o oddaji javnega naročila naročnika temeljijo zgolj na "domnevah, netočnih ugotovitvah in popolnih nesmislih", "površnih ugotovitvah in neverodostojnih trditvah" ter da je naročnik zgolj "iskal in ustvarjal razloge za tehtno obrazložitev zavrnitve" vlagateljeve ponudbe, ker naj bi bilo domnevno "za spremembo meril", na osnovi katerih bi naročila ne dodelil vlagatelju, "prepozno in nemogoče", so subjektivne domneve vlagatelja, zapisane kot žaljivo obtoževanje in temeljijo zgolj na predvidevanjih, ne pa na materialnih dokazih, zato jih naročnik ne more komentirati in se od njih distancira.
Ob tem naročnik ponovno poudarja, da so bile zavrnjene tudi preostale tri ponudbe ponudnikov, in ne samo vlagateljeva ponudba. Naročnik tudi ostro zavrača trditve vlagatelja o nestrokovnosti komisije. Strokovno komisijo za ogled tehnične opremljenosti, na katero je bila s strani naročnika povabljena tudi odgovorna urednica glasila Ljubljana, sta vodila vlagateljeva predstavnika po delovnih procesih izvedbe javnega naročila: priprava (prelom, skeniranje, tisk, vezava in distribucija. Predstavnika vlagatelja sta bila vseskozi navzoča in skupaj z delavci v proizvodnem procesu, dajala pojasnila na vprašanja, tako odgovorne urednice, kot tudi na vprašanja preostalih dveh članic strokovne komisije, kar vse je zapisano v Poročilu o ogledu tehnične opremljenosti.
Naročnik ponovno poudarja, da Poročilo strokovne komisije o ogledu vlagateljeve tehnične opremljenosti na odločitev naročnika o uporabi 77. člena ZJN-1 ni imelo vpliva temveč je naročnik sledil priporočilu Uredniškega odbora glasila Ljubljana.
Naročnik ob tem ponovno opozarja na vlagateljevo izjavo, ki jo je dal pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so podatki, ki jih je dal v svoji ponudbi, resnični. Ob tem naročnik navaja, da je vlagatelja na to opozoril v Obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila ter da je strokovna komisija ugotovila, da ni napovedal podizvajalca za izdelavo barvnih poskusnih odtisov z merilno barvno lestvico, za katere je predstavnica vlagatelja, ki je komisijo za ogled tehnične opreme vodila skozi delovne procese, povedala, da jih vlagatelj ne izdeluje sam in za to nima lastne tehnične opreme, ampak bi jih "po potrebi" lahko dal v izdelavo reprostudiu zunaj lastne hiše kot nenapovedanemu podizvajalcu. Naročnik tako ponovno poudarja, da vlagatelj ni bil izločen zaradi neustrezne tehnične opremljenosti, temveč zato, ker ni napovedal podizvajalca, kar pomeni, da ni dal točnih podatkov.
Naročnik navaja, da vlagatelja tudi ni izločil zato, ker je izvajal "grob pritisk in poskus vplivanja na odločitev naročnika", temveč ga je na to zgolj opozoril v Obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila.
Naročnik je članek novinarke vlagatelja z naslovom "Milijonček gor ali dol, samo da bo izbran pravi" (objavljen v Dnevniku dne 28.06.2004) opredelil kot pritisk na naročnika, kar ima po zakonu za posledico izločitev iz postopka. Naročnik navaja, da je novinarko pred objavo omenjenega članka opozoril, da je vlagatelj ponudnik in v tej vlogi izenačen z drugimi ponudniki ter da s tem pritiskom na naročnika novinarkina dejanja kršijo načela enakopravnosti po ZJN-1, saj morajo biti do pravnomočnosti odločitve naročnika komunikacije med naročnikom in ponudniki formalizirane prav zaradi spoštovanja načela enakopravnosti. Naročnik prav tako ugotavlja, da je vlagatelj v času od javnega odpiranja prispelih ponudb pa do odločitve naročnika zahteval pojasnilo, zakaj se strokovna komisija še ni odločila. Zahtevo je vlagatelj naslovil na vodjo naročila, ki mu pa ni odgovorila, saj je bila opcija ponudbe 150 dni, vlagatelj pa je dal pisno izjavo, da se strinja z vsebino razpisne dokumentacije. Molka naročnika ni mogoče šteti za kršitev 1. odstavka 7. člena ZJN-1.
Nato je vlagatelj zahteval od naročnika informacijo javnega značaja o izbiri izvajalca za izdajo julijske-avgustovske številke glasila Ljubljana, ki mu jo je naročnik v zakonitem roku posredoval. Naročnik to šteje kot vlagateljevo grožnjo in ob tem izjavlja, da so podatki o porabi finančnih sredstev za glasilo Ljubljana javni, v pojasnilo pa dodaja, da gre razlika v ceni na račun dosedanjega podizvajalca Pošte Slovenije.
Naročnik vlagatelja obvešča, da se glasilo Ljubljana delno samofinancira iz trženja oglasnega prostora, zato je cena zmanjšana za prihodke iz naslova trženja. Naročnik je zaradi enoletnega trajanja tega razpisa upoštevajoč vnaprej napovedane roke izida moral zagotoviti nemoteno izdajo Glasila Ljubljana z uporabo notranjega predpisa, žal tudi zato, ker je ta razpis podvržen stalnim zahtevam za revizijo postopka s strani ponudnika (vlagateljevega podizvajalca) Set d.o.o., Ljubljana. Za izbiro dosedanjega izvajalca za naročilo male vrednosti v času pred uspešno izvedbo novega razpisa pa se je naročnik odločil zato, ker preverjeno ustreza naročnikovim zahtevam zlasti v kratkih časovnih rokih vseh faz izvedbe naročila in kvaliteti izvedbe naročila, predvsem pa tudi korektnem raznosu.
Naročnik tudi zavrača trditev vlagatelja, da je Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila posredoval tudi konkurenčnim podjetjem in mu s tem zmanjšal poslovni ugled. Obvestilo je bilo namreč posredovano samo vlagatelju, formulacija "poslano vsem ponudnikom" pa je na obrazcu ostala pomotoma.
Naročnik ponovno zagotavlja, da ni zlorabil uporabe 77. člena ZJN-1 in da bo takoj po pravnomočnosti sklepa izvedel javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca, pri čemer bo upošteval priporočila Uredniškega odbora za pripravo razpisne dokumentacije. Prav tako ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov, saj je v času pojasnjevanja ponudb vlagatelj prejel vse informacije, vprašanja in odgovore, ki so bili zahtevani in posredovani. Vlagateljevi novinarki pa ni posredoval podatkov za javni medij, saj bi s tem kršil načelo enakopravnosti in formalnosti postopka.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 27.08.2004, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dopisom, št. 4022-238/2003-117, z dne 30.08.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
V obravnavanem primeru je naročnik izpodbijano odločitev o tem, da izvedbo predmetnega javnega naročila ne bo oddal v izvedbo nobenemu izmed ponudnikov, ki so sicer predložili ponudbe (obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 4022-238/2003-101, z dne 25.08.2003), sprejel na podlagi določbe 77. člena ZJN-1.
Na tem mestu velja najprej ugotoviti, da iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 4022-238/2003-101, z dne 07.07.2004 izhaja, da naročnik zavrača vse ponudbe na podlagi 77. člena ZJN-1. Iz obrazložitve navedene odločitve najprej izhaja, da "pred ocenjevanjem ponudb se je strokovna komisija zaradi cenovno zelo nizke razlike med dvema ponudnikoma: Dnevnikom in Delom odločila, da si bo ogledala tehnično opremljenost obeh ponudnikov.". Iz obrazložitve odločitve naročnika izhaja, da je strokovna komisija naročnika na podlagi ogleda ugotovila, da vlagatelj odtisov ne izdeluje v hiši in nima dovolj tehničnih, kadrovskih in prostorskih zmogljivosti za skeniranje in ne razpolaga z adremo vseh ljubljanskih gospodinjstev. V nadaljevanju pa naročnik nato navaja, da je strokovna komisija ob tem ugotovila, da sta oba ponudnika (Dnevnik, d.d., Ljubljana in Delo, d.d., Ljubljana) dala pomanjkljive podatke in v nadaljevanju, da oba ponudnika nista dala resničnih podatkov, kot sta to zagotovila v izjavi. Naročnik zaključuje, da je strokovna komisija predlagala županji, da ponudbi teh dveh ponudnikov izloči iz nadaljnje obravnave.
Glede na zgoraj navedene ugotovitve naročnika (kot izhajajo iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila) Državna revizijska komisija zaključuje, da iz navedb naročnika ni mogoče razbrati razlogov za zavrnitev ponudbe vlagatelja, saj na eni strani naročnik navaja zgolj ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je strokovna komisija naročnika ugotovila ob ogledu, po drugi strani pa navaja, da je vlagatelj dal pomanjkljive podatke. Iz navedb naročnika ni mogoče razbrati ali je bila ponudba vlagatelja pravilna ali nepravilna, niti ni mogoče ugotoviti, zaradi katerih razlogov je bila ponudba vlagatelja dejansko zavrnjena. Navedbe naročnika, kot izhajajo iz obrazložitve, so same s seboj v nasprotju, nejasne, iz njih pa ni mogoče ugotoviti razlogov za naročnikovo odločitev in zavrnitev ponudbe vlagatelja. Pri tem velja še izpostaviti, da se naročnik sklicuje na ugotovitve strokovne komisije, pri tem pa ne poda lastne ocene o pravilnosti oz. nepravilnosti vseh ponudb, čeprav iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1 jasno izhaja, da naročnik sprejme odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti razloge zanjo. Tudi pri razlogih za spremembo razpisne dokumentacije in potrebi po izvedbi novega javnega razpisa, naročnik podaja zgolj ugotovitve Uredniškega odbora, ne poda pa "lastnih" razlogov za ponovitev javnega razpisa.
Pri tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da niti ni mogoče slediti navedbi naročnika kot izhaja iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, da je zavrnil tudi pravilni ponudbi Delo T.Č.R., d.d. Ljubljana in Grafex, d.o.o., Ljubljana iz razloga, da cena teh dveh ponudnikov ni primerna in je previsoka. Res je, da je cena teh dveh ponudnikov sicer višja, kot je cena, ki sta jo podala ponudnika Dnevnik, d.d., Ljubljana in Delo, d.d., Ljubljana, vendar pa upoštevajoč ocenjeno vrednost javnega naročila, kot izhaja iz sklepa o začetku postopka, št. 4022-238/2003-31, z dne 01.10.2003, naročnikovi ugotovitvi, da je cena previsoka, ni mogoče slediti, saj je ponujena cena tudi teh dveh ponudnikov nižja od ocenjene vrednosti javnega naročila.
Na tem mestu velja še posebej poudariti, da le ustrezna obrazložitev naročnika, navedba ustreznih razlogov in ugotovitev (ki niso sami s seboj v nasprotju) omogoča ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Na podlagi obrazložitve se namreč ponudniki odločajo o tem ali bodo vložili zahtevek za revizijo ali ne. Samo obrazložitev, ki je skladna z odločitvijo naročnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, omogoča ponudnikom, da se seznanijo z razlogi za naročnikovo odločitev. V primeru, da je obrazložitev v nasprotju s samo odločitvijo naročnika oziroma je sama s seboj v nasprotju, iz nje pa ne izhajajo razlogi za naročnikovo odločitev, je ponudnikom onemogočeno učinkovito pravno varstvo.
Glede na zgoraj navedene nejasnosti in kontradiktornosti, kot izhajajo iz obvestila o oddaji javnega naročila in upoštevajoč dejstvo, da je ponudnikom potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo, je bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti odločitev naročnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 4022-238/2003-101, z dne 07.07.2004.

Zaradi ugotovljenih kršitev naročnika, Državna revizijska komisija skladno z določili tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavlja naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in daje naročniku skladno z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik mora ponovno ugotavljati pravilnost vseh prispelih ponudb in jih oceniti skladno z merili in na način, kot je bil predviden v razpisni dokumentaciji in tako zagotoviti enakopravno obravnavanje ponudnikov.

V zvezi z navedenim velja naročnika najprej opozoriti, da je nepravilna zgolj tista ponudba, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 namreč v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".
Pri tem Državna revizijska komisija na tem mestu posebej opozarja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki razpolagati z naslovi vseh gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana oziroma da morajo za izvedbo distribucije skleniti pogodbo o distribuciji s Pošto Slovenije d.d., Maribor, ki je tako ponudnikov podizvajalec. Pri tem velja opozoriti na možnost, ki jo dopušča tudi sama razpisna dokumentacija, da si ponudniki sami zagotovijo naslove vseh gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana in sami opravijo distribucijo skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ob tem naročnika opozarja na njegovo navedbo iz obvestila o oddaji javnega naročila, kjer je naročnik zapisal: "Z adremo razpolaga Pošta Ljubljana, oba ponudnika pa nista napovedala sodelovanja z njo.". Glede na navedeno ugotovitev naročnika, iz katere izhaja, da je po njegovem mnenju samo Pošta Slovenije d.d., Maribor lahko podizvajalec za distribucijo Glasila Ljubljana, velja zapisati, da bi moral naročnik navedeno določiti že v sami razpisni dokumentaciji (če je ta navedba resnična) oziroma prepustiti distribucijo Glasila Ljubljana s posebno pogodbo, sklenjeno med naročnikom in Pošto Slovenije d.d., Maribor, edinemu možnemu ponudniku, torej Pošti Slovenije d.d., Maribor.
V zvezi s tiskom poskusnih odtisov, za katerega vlagatelj po navedbah naročnika nima ustrezne opreme, velja najprej zapisati, da kot pogoj naročnik ni določil, da mora ponudnik razpolagati tudi z opremo za poskusne odtise. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni zahteval v poglavju 3 POSEBNI DEL, niti v točkah 3.1, 3.1.1 in 3.1.2, kjer je naročnik navedel predmet javnega naročila, osnovne podatke in storitve izvajalca, niti v točki 3.9 (Obvezni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje), da morajo ponudniki razpolagati s točno določeno opremo (npr.:opremo za izdelavo barvnih poskusnih odtisov z merilno barvno lestvico). Pri tem pa velja še posebej opozoriti, da ni edina mogoča oblika sodelovanja med podnudnikom in ostalimi pravnimi osebami "podizvajalstvo" ali "skupna ponudba",temveč obstajajo tudi drugačne možne oblike sodelovanja.

V primeru, da naročnik prejme eno ali več pravilnih ponudb, odda javno naročilo in po opravljenem postopku ocenjevanja izbere najugodnejšega ponudnika (drugi odstavek 76. člena ZJN-1). O tej svoji odločitvi mora v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 o tem obvestiti vse ponudnike. Tudi v primeru, da naročnik ne izbere nobenega ponudnika zardi razloga, ker ni prejel nobene pravilne, primerne ali sprejemljive ponudbe mora te ponudbe zavrniti (prvi odstavek 76. člena) in tudi o tem obvestiti vse ponudnike v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija naročnika opozarja tudi na možnost, da v primeru, da ne bi mogel zagotoviti objektivnega vrednotenja prispelih ponudb na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije, skladno z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1, ugotovi, da prispelih ponudb ne more oceniti na podlagi meril iz razpisne dokumentacije. V takšnem primeru naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi, pri tem pa ponudnikom, ki to zahtevajo, povrne stroške priprave ponudbe.
Ne glede na zgoraj navedeno pa Državna revizijska komisija opozarja, da naročniku ni mogoče odvzeti možnosti uporabe 77. členu ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb), ki ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov. Ob upoštevanju 77. člena ZJN-1 in glede na navedbo vlagatelja, da je naročnik neutemeljeno uporabil 77. člen ZJN-1, je potrebno vlagatelja opozoriti, da zavrnitve vseh ponudb, četudi so formalno pravilne, ZJN-1 namreč ne prepoveduje. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik (svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti (utemeljene) razloge za zavrnitev, ponudnike mora takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek itd.). Določba 77. člena ZJN-1 je povezana z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01; v nadaljevanju: OZ) v postopkih oddaje javnih naročil. Obstoj kontrahirne dolžnosti lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika, da ga ni mogoče zagovarjati.

Ob tem se lahko navežemo tudi na 20. člen OZ, ki se nanaša na pogajanja in odstop od pogajanj. Vendar velja ugotoviti, da neupravičen odstop od pogajanj (od sklenitve pogodbe) ni kršitev, ki bi se sankcionirala v postopku revizije oddaje javnega naročila. Kršitev 20. člena OZ pomeni odškodninsko odgovornost stranke, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo in se lahko uveljavlja s tožbo pri pristojnem sodišču. V pristojnost odločanja sodišča splošne pristojnosti torej sodi odločanje o morebitnem odškodninskem zahtevku za vlagateljeve stroške sodelovanja (in morebitno drugo povzročeno škodo) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (ne pa v postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila - o čemer je odločeno s tem sklepom), ki je bil na podlagi razlogov na strani naročnika razveljavljen (zavrnitev vseh ponudb).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 07.09.2004


mag. Marija Bezovšek, univ. dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana
- Dnevnik, Časopisna družba, d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran