Na vsebino
EN

018-201/04 Občina Ilirska Bistrica

Številka: 018-201/04-25-1625
Datum sprejema: 15. 9. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje vzdrževalnih del na gozdnih cestah na območju Občine Ilirska Bistrica v letu 2004, ki ga je vložil Albert Godina s.p., Slope 20, Kozina (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15.09.2004Â"

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za izvajanje vzdrževalnih del na gozdnih cestah na območju Občine Ilirska Bistrica v letu 2004, kot izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. 34406-0005/2004-232, z dne 23.07.2004.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 09.06.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje vzdrževalnih del na gozdnih cestah v Občini Ilirska Bistrica v letu 2004. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 66/04, z dne 18.06.2004, pod številko objave, Ob-16498/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 20.07.2004, je razvidno, da je naročnik pridobil štiri pravočasne ponudbe. Naročnik je sprejel sklep, št. 34406-0005/2004-232, z dne 23.07.2004, o oddaji javnega naročila s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d., Vojkova ulica 9, Postojna (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Iz navedenega sklepa je tudi razvidna naročnikova ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba nepravilna.

Vlagatelj je dne 24.07.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 20.07.2004, navedel, da je njegova ponudba nepravilna, ker ne vsebuje bančne garancije za resnost ponudbe, ki je bila zahtevana v objavi javnega razpisa, ampak kavcijsko zavarovanje zavarovalnice. Ponudba tudi ne vsebuje izjav banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in izdaji garancije za odpravo napak v garancijski dobi, ampak izjavi zavarovalnice. Vlagatelj meni, da naročnik pri tem, ko je njegovo ponudbo označil za nepravilno ni ravnal v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). ZJN-1 v četrtem odstavku 23. člena določa, da minister pristojen za finance, predpiše vrste finančnih zavarovanj iz 9. točke tretjega odstavka tega člena. Sprejeti Pravilnik v prvem odstavku 2. člena navaja kot vrsto zavarovanja bančne garancije ali kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnicah in nadalje v tretjem odstavku istega člena izenačuje bančne garancije in instrumente kavcijskega zavarovanja pri zavarovalnicah. Vlagatelj dodaja, da je med novostmi zakonodaje, ki ureja področje javnega naročanja tudi ta, da sta bančna garancija in kavcijsko zavarovanje obravnavani kot enakovredni obliki zavarovanja za izpolnitev ponudnikovih obveznosti. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel površen pravni pouk glede pravnega varstva, ki je na voljo ponudnikom v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.07.2004, vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je v prilogi dopisa, z dne 05.08.2004, naročniku posredoval potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je nadalje z dopisom, z dne 06.08.2004, zahteval povračilo stroškov v zvezi z revizijo postopka oddaje javnega naročila, in sicer v višini 115.975,00 SIT (taksa 100.000,00 SIT in strošek pridobitve finančnega zavarovanja 15.975,00 SIT).

Naročnik je dne 10.08.2004 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v skladu s Pravilnikom v objavi javnega razpisa določil katero finančno zavarovanje je potrebno predložiti. Pri tem je bila upoštevana določba tretjega odstavka 2. člena Pravilnika, ki določa, da naročnik ne sme dovoliti predložitve različnih vrst finančnih zavarovanj v istem postopku oddaje javnega naročila, razen če ponudnik predloži kvalitetnejše zavarovanje od zahtevanega. Naročnik meni, da finančnih zavarovanj ne gre presojati z vidika ali so boljša ali slabša, pač je potrebno izhajati iz navedene določbe Pravilnika to je, da naročnik izbere za posamezno javno naročilo tisto finančno zavarovanje, ki je glede na predmet javnega naročila najustreznejše. Naročnik mora tako že v razpisni dokumentaciji navesti vrsto zavarovanja, ki ga morajo predložiti ponudniki, sam način predložitve, višino in roke ter vzorec finančnega zavarovanja. Pravilnik sicer vsebuje določbe o obvezni vsebini in obliki bančne garancije, ki se uporablja tudi za kavcijska zavarovanja, vendar pa je potrebno le-te uporabljati ob upoštevanju določila, da naročnik pri določanju finančnih zavarovanj ne sme dovoliti alternativ. Navedeno pomeni, da sme naročnik izbirati med obema vrstama finančnega zavarovanja. Ponudniki so bili že z samo objavo javnega razpisa seznanjeni z zahtevanim finančnim zavarovanjem, tako da vlagatelj svoje ponudbe ni oddal v skladu z navodili in vsebino objavljenega javnega razpisa. Glede očitane nenatančnosti pri navajanju pravnega sredstva, ki jih ima ponudnik na razpolago v postopku oddaje javnega naročila, naročnik navaja, da je vlagatelj pri vložitvi zahtevka za revizijo ravnal pravilno, morebitni napačni pravni pouk pa niti ne more iti v njegovo škodo.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 23.08.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 26.08.2004, v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno, ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Državna revizijska komisija najprej navaja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Naročnik je v objavi javnega razpisa za predmetno javno naročilo v točki III.1.1) navedel: "Ponudnik mora ponudbi predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 1,200.000 SIT in veljavnostjo 90 dni od odpiranja ponudb.". Naročnik je nadalje v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v 13. členu določil: "01. Ponudnik mora za resnost ponudbe predložiti finančno zavarovanje v znesku 1.200.000,00 SIT. Finančno zavarovanje mora veljati 90 dni od odpiranja ponudb.
02. Ponudnik mora predložiti izjavo banke:
- da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval (OBR-17)
- da bo dobil garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 5% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval (OBR-18).".
Pregled vlagateljeve ponudbene dokumentacije pokaže, da je le-ta kot jamstvo za resnost ponudbe predložil garancijo za resnost ponudbe v višini 1.200.000 SIT in veljavnostjo 90 dni od odpiranja ponudb, ki jo je izdala Zavarovalnica Triglav. Vlagatelj je nadalje v svoji ponudbi predložil izjavo o izdaji garancij za dobro izvedbo prevzetih obveznosti v višini 5% pogodbene vrednosti ter za zavarovanje obveznosti izvajalca del ali storitev za odpravo napak v garancijski dobi v višini 5% pogodbene vrednosti del, ki jo je prav tako izdala Zavarovalnica Triglav. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri predložitvi zahtevanih jamstev ravnal v skladu s Pravilnikom, ki v prvem odstavku 2. člena določa: "V postopkih javnega naročanja se uporabljajo vrste finančnih zavarovanj, kot na primer:
a) bančne garancije ali kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnicah,
b) poroštvo,
c) menice,
d) zastava premičnin ali vrednostnih papirjev,
e) denarni depozit.".

Pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZJN-1, torej kvalitativno izenačuje finančno zavarovanje z bančno garancijo ter kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnicah. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da ne more pritrditi naročniku, da pomeni alternativna izbira med bančno garancijo in kavcijskim zavarovanjem pri zavarovalnicah dovolitev predložitve različnih vrst finančnih zavarovanj, ki jih Pravilnik ne dopušča. V drugem odstavku 2. člena Pravilnika je namreč določeno: "â?? Naročnik ne sme dovoliti predložitve različnih vrst finančnih zavarovanj v istem postopku oddaje javnega naročila, razen če ponudnik predloži kvalitetnejše zavarovanje od zahtevanega.". Iz citirane določbe izhaja, da naročnik ne sme dovoliti predložitve različnih finančnih zavarovanj, ki se razlikujejo po vrstah, torej ne sme v istem postopku oddaje javnega naročila dovoliti izbire med finančnimi zavarovanji, ki se uvrščajo pod različne alinee v prvem odstavku 2. člena Pravilnika in se glede na vrsto razlikujejo po kvaliteti (na primer med bančno garancijo in poroštvom), medtem ko je izbira med različnimi finančnimi zavarovanji iste vrste dovoljena (na primer med bančno garancijo in kavcijskim zavarovanjem pri zavarovalnicah ali pa med zastavo nepremičnin in vrednostnih papirjev), saj je naročnik z isto vrsto finančnega zavarovanja, ob morebitni neizpolnitvi obveznosti s strani ponudnika finančno zavarovan na kvalitetno enakem nivoju.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je bila naročnikova odločitev, da se ponudba vlagatelja iz prej navedenih razlogov zavrne kot nepravilna, sprejeta v nasprotju z določili ZJN-1.

Glede očitka vlagatelja, ki se nanaša na površnost naročnika pri navedbi pravnega varstva v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 od naročnika ne zahteva navedbe pravnega varstva v razpisni dokumentaciji, postopki ob vložitvi zahtevka za revizijo pa so opredeljeni v ZRPJN. Ob tem Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da v konkretnem primeru z njegovim ravnanjem pri opredelitvi pravnega varstva v razpisni dokumentaciji vlagatelju ni bila povzročena škoda, saj je pri vložitvi zahtevka za revizijo ravnal v skladu z določbami ZRPJN.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT in stroškov pridobitve finančnega zavarovanja v višini 15.975,00 SIT. Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.09.2004

Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica
- Albert Godina s.p., Slope 20, Kozina
- Gozdno gospodarstvo Postojna d.d., Vojkova ulica 9, Postojna
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran