018-200/04 NUK

Številka: 018-200/04-21-1498

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZS, Založništvo in trgovina, d.d., DIVIZIJA VELEPRODAJA, Mali trg 6, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, Turjaška 1, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 01.09.2004

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 130-133/03, z dne 29.12.2003, pod številko objave Ob-108095, za oddajo javnega naročila po omejenem postopku za dobavo pisarniškega materiala po 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) je naročnik dne 16.07.2004 kandidate s priznano usposobljenostjo povabil, naj oddajo svoje ponudbe (dokument št. 11-JN-22-42/04-BA-as). Istega dne je naročnik vsem povabljenim kandidatom posredoval razpisno dokumentacijo za dobavo pisarniškega materiala v treh sklopih (1. sklop - papir in papirna konfekcija, 2. sklop - tonerji in čistila, 3. sklop - ostali pisarniški material). Javno odpiranje ponudb je bilo opravljeno dne 28.07.2004, o čemer je bil sestavljen zapisnik, št. 11-JN-22-47/04-MG-as.
Dne 02.08.2004 je naročnik izdal Odločitev o oddaji naročila, št. 11-JN-22-48/04-BA-as, iz katere izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika za dobavo pisarniškega materiala v 1. in 3. sklopu, izbral podjetje Mladinska knjiga Birooprema d.d., Dunajska 121, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve o oddaji naročila je naročnik še navedel, da javnega naročila v 2. sklopu ne bo oddal in da bo v tem delu postopek oddaje javnega naročila ponovil, in sicer zato, ker je v predmetnem sklopu nepravilno označil določene artikle.

Vlagatelj je dne 11.08.2004 (dokument z dne 10.08.2004) vložil zahtevek za revizijo in predlagal, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na naročnikovo odločitev v 2. sklopu.. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroške v višini plačane takse (100.000,00 SIT).
Vlagatelj navaja, da je na odpiranju ponudb podal opombo, da je ponudnik Cankarjeva založba d.d., Ljubljana za artikla pod zaporednima številkama 6 in 13, podal nerazumljivo nizke cene. Iz Odločitve o oddaji naročila, z dne 02.08.2004, št. 11-JN-22-48/04-BA-as pa izhaja, da je neobičajno nizko ceno v 2. sklopu, in sicer za artikla pod zaporedno št. 6 in 13, podal tudi izbrani ponudnik. Vlagatelj navaja, da je naročnik ugotovil, da je navedba tako simboličnih cen obeh ponudnikov, posledica njegove napake v razpisni dokumentacije, kjer je nepravilno označil artikla pod zaporedno št. 6 in 13, tako, da sta bila le-ta nerazpoznavna. Vlagatelj prej navedeni ugotovitvi nasprotuje, saj sam pri pripravi ponudbe s predmetnima artikloma ni imel težav. V primeru kakršnihkoli nejasnosti pa razpisna dokumentacija v 4. in 5. členu predvideva možnost dodatnega pojasnila v zvezi s pripravo ponudbene dokumentacije, ki pa jo ponudnika nista izkoristila. Iz tega izhaja, da nihče izmed ponudnikov, ki so konkurirali na predmetnem javnem razpisu ni imel težav, ki jih navaja naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila. Tudi predstavnik izbranega ponudnika na javnem odpiranju ponudb ni izpostavil domnevnega problema. Le-tega ni izpostavil niti ob priložnosti, ko se je ugotavljala verodostojnost ponudbe zaradi neobičajno nizkih cen posameznih artiklov drugega sodelujočega ponudnika. .
Vlagatelj meni, da je v primeru, ko je predložena vsaj ena pravilna ponudba, vsako naknadno ugotavljanje pomanjkljivosti razpisne dokumentacije, v obsegu kot ga navaja naročnik, protizakonito in diskriminatorno ter da ne more biti vzrok za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 4., 5., 7., 25. in 76. člen ZJN-1. Vlagatelj je bil z zgoraj opisanim neposredno oškodovan, saj njegova ponudba, ki je bila edina pravilna, ni bila izbrana. ZJN-1 namreč predvideva, da javni razpis uspe, če naročnik prejme najmanj eno pravilno ponudbo.

Naročnik je dne 18.08.2004 sprejel sklep št. 11-JN-22-56/04-BA-as, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik najprej ugotavlja, da sta ponudbi Cankarjeve založbe d.d., Ljubljana in izbranega ponudnika v 2. sklopu, in sicer za artikla pod zaporedno št. 6 in 13 vsebovali neobičajno nizke cene. Če bi naročnik oba prej navedena ponudnika hotel izločiti iz obravnavanega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, bi moral pred tem izvesti postopek, ki ga predpisuje ZJN-1 v 53. členu ZJN-1.
Naročnik je po podrobnejšem pregledu specifikacije za posamezne artikle 2. sklopa ugotovil, da je navedba simboličnih cen posledica njegove napake, saj je nepravilno označil artikla pod zaporedno št. 6 in 13, tako, da nista bila razpoznavna. Če bi naročnik kljub temu izločil obe ponudbi, bi ravnal v nasprotju z načelom enakopravnega obravnavanja udeleženih ponudnikov, saj ponudb ne bi mogel zavrniti zaradi neobičajno nizkih cen, ker to ne bi bil pravi razlog zavrnitve.
Trditve vlagatelja, da je naknadno ugotavljanje pomanjkljivost razpisne dokumentacije nezakonito, glede na zgoraj navedeno ne držijo, saj je naročnik ugotovil, da so sporne cene posledica njegove napake, ki je ne morejo nositi ponudniki. Naročnik še ugotavlja, da iz revizijskega zahtevka izhaja verjetna namera vlagatelja, da bi naročnik izločil ponudbi preostalih dveh ponudnikov, vlagatelj pa bi bil kot ponudnik z edino pravilno ponudbo izbran za vse tri sklope, ne glede na to, da je ponudil najvišje cene in ne glede na to, da naj bi naročnikovo napako prepoznal že pri formiranju svoje ponudbe.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.08.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 27.08.2004 (z dopisom št. 11-JN-22-57/04-BA-bk) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je naročnik izpodbijano odločitev o tem, da predmetnega javnega naročila v 2. sklopu ne bo oddal v izvedbo, argumentiral s trditvijo, da je nepravilno označil dva artikla v sklopu 2, s čimer je povzročil, da sta dva ponudnika, za dva artikla v predmetnem sklopu, ponudila ceno v višini 1 SIT (Cankarjeva založba d.d., Ljubljana) oziroma ceno, ki je nižja od 1 SIT (izbrani ponudnik).

Drugi odstavek 25. člen ZJN-1 (Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije) določa, da naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati in dopolnjevati razpisne dokumentacije. V istem odstavku 25. člena ZJN-1 je še določeno, da v primeru, če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.

ZJN-1 v zgoraj navedenem členu ureja položaj, ko naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ugotovi, da zaradi pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji ponudb ne more ali jih ne bo mogel oceniti. V tem primeru naročnik postopek oddaje javnega naročila konča brez izbire najugodnejšega ponudnika, postopek ponovi, ponudnikom pa mora, na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katere predložijo dokazila.

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je vlagatelj že na samem odpiranju ponudb, in sicer po vpogledu v ponudbo podjetja Cankarjeva založba d.d., Ljubljana, opozoril naročnika, da je le-ta za posamezne artikle v 2. sklopu ponudil neobičajno nizko ceno. Iz navedenega razloga je vlagatelj zahteval, da naročnik predmetno ponudbo izloči iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila (vlagateljeva pripomba je bila vnesena v zapisnik o odpiranju ponudb). Naročnik je ponudbo Cankarjeve založbe d.d., Ljubljana primerjal s ponudbama preostalih dveh ponudnikov in ugotovil, da je tudi izbrani ponudnik pri istih postavkah 2. sklopa ponudil neobičajno nizko ceno. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije napačno vpisal kodirne znake (šifre) ravno pri postavkah, za katero sta ponudnika ponudila zgoraj navedene cene. Naročnik je nastalo situacijo pripisal napaki v razpisni dokumentaciji, zato se je odločil, da se postopek oddaje javnega naročila v 2. sklopu ponovi.

ZJN-1 v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Citirana zapoved med drugim usmerja in sili naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina ne bo le jasna, nedvoumna in razumljiva, temveč bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik (po poteku roka za oddajo ponudb oziroma v fazi primerjave in ocenjevanja prispelih ponudb) ugotovil, da je v 2. sklopu pri postavki pod zaporedno številko 6 (črnilo za tiskalnik kot hewlet packard) namesto šifre 6578a navedel šifro 51678a, pri postavki pod zaporedno številko 13 (toner kot hewlet packard) pa je namesto šifre 92298 navedel šifro c4098a, kar je onemogočilo dvema ponudnikoma (od skupno treh), da bi oddala pravilni ponudbi. Oba ponudnika sta namreč ravno (in samo) za artikla v obeh zgoraj navedenih postavkah, ponudila ceno 1 SIT (ponudnik Cankarjeva založba d.d., Ljubljana) oziroma ceno v višini 0,11 SIT (izbrani ponudnik).

Kar zadeva ugotovitev vlagatelja, da sta imela oba navedena ponudnika možnost zahtevati od naročnika dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z morebitnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji, se je s takšno trditvijo v načelu sicer mogoče strinjati, vendar pa je obenem potrebno ugotoviti, da je institut iz tretjega odstavka 25. člena (ki ga je naročnik vnesel v razpisno dokumentacijo, in sicer v 4. in 5. člen Navodila kandidatom za izdelavo ponudbe) potrebno razumeti predvsem kot možnost (pravico) ponudnika, da zahteva dodatna pojasnila vsebine razpisne dokumentacije, ne pa tudi kot njegovo dolžnost. V skladu z zgoraj citiranim določilom ZJN-1 je namreč dolžnost naročnika, da pripravi jasno in precizno razpisno dokumentacijo, ki posledično omogoča oddajo pravilnih ponudb.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da razpisna dokumentacija v spornem delu ni takšna, da bi bilo na njeni podlagi mogoče pripraviti pravilno ponudbo ter da je naročnik s tem prekršil določilo prvega odstavka 23. člena ZJN-1. Opisano je naročnik lahko saniral (le) tako, da se je odločil, da v konkretnem primeru predmetnega javnega naročila v izpodbijanem sklopu ne bo oddal pač pa bo razpisni postopek v tem delu ponovil. Na ta način je naročnik ravnal tudi v skladu z načelom enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1 in naročniku nalaga, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Naročnik namreč pravilno ugotavlja, da napaka, ki jo je zakrivil v razpisni dokumentaciji ne more iti v škodo ponudnikov, Državna revizijska komisija pa sprejema tudi njegovo razlogovanje, da je v obravnavanem primeru napaka iz razpisne dokumentacije vplivala na ponudbo spornih cen. Sicer pa bo lahko vlagatelj, kot tudi vsi ostali kandidati, ki jim je naročnik priznal sposobnost v prvi fazi predmetnega omejenega postopka, v ponovljeni drugi fazi (v izpodbijanem sklopu), ponovno oddal svojo ponudbo.

Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da sme naročnik izbrati najugodnejšo ponudbo tudi takrat, ko pridobi samo eno pravilno ponudbo, vendar pa ga Državna revizijska komisija (čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v tej revizijski zadevi) s tem v zvezi opozarja tudi na določilo 77. člena ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb), ki ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. V prvem odstavku 77. člena ZJN-1 naročniku nalaga dolžnost, da mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, o zavrnitvi vseh ponudb pa mora obvestiti tudi vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti (slednjo le, če vrednost javnega naročila presega vrednosti, določene za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti) ter takšno svojo odločitev poslati v objavo Uradnemu listu Republike Slovenije in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti. V drugem odstavku 77. člena ZJN-1 je še določeno, da mora naročnik o svoji odločitvi, da je zavrnil vse ponudbe, takoj pisno obvestiti ponudnike, prav tako pa jih mora obvestiti tudi o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek.

Državna revizijska komisija na koncu še ugotavlja, da se spor med vlagateljem in naročnikom vodi le v sklopu 2 (tonerji in čistila), zato je obe stranki potrebno opozoriti, da je odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika v preostalih dveh sklopih (sklop 1 - papir in papirna konfekcija in sklop 3 - ostali pisarniški material) postala pravnomočna z dnem, ko se je iztekel rok za vložitev revizijskega zahtevka.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z izpodbijano odločitvijo ni ravnal v nasprotju z zakonom, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.







POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.09.2004


mag. Marija Bukovec Marovt,univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, Turjaška 1, Ljubljana
- DZS, Založništvo in trgovina, d.d., DIVIZIJA VELEPRODAJA, Mali trg 6, Ljubljana
- Mladinska knjiga Birooprema d.d., Dunajska 121, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana