018-192/04 MOPE

Številka: 018-192/04-25-1483

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "sanacija jezu na Kokri pri deželni meji" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo Podjetje za urejanje hudournikov d.d., Hajdrihova ulica 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.08.2004

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je sprejel sklep, št. 402-00-8/2004-39, z dne 16.04.2004, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila in v Uradnem listu RS, št. 44-47/04, z dne 30.04.2004, pod številko objave Ob-11149/04, objavil javni razpis po odprtem postopku za "sanacija jezu na Kokri pri deželni meji.".

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-00-8/2004-39, z dne 02.06.2004, je razvidno, da so pravočasno prispele 4 ponudbe. Naročnik je dne 24.06.2004 izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, št. 402-00-8/2004-39, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral Vodnogospodarsko podjetje Kranj, d.d., Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.07.2004, skladno s drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), zahteval dodatno obrazložitev oddaje predmetnega javnega naročila ter hkrati tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da naj naročnik navede prednost izbrane ponudbe glede na izpolnjevanje meril naročnika in zahteva, da naj naročnik navede, kako je preveril, da ponudbene cene in celotna ponudba glede na zahtevnost objekta nista nesorazmerno nizka. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-00-8/2004-39, z dne 16.07.2004, v katerem navaja razloge za izbiro izbranega ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. I-757/04-JK, z dne 29.07.2004, v katerem uvodoma navaja, da je zaprosil za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila in za vpogled v dokumentacijo, saj je že v svoji vlogi za obrazloženo obvestilo ugotovil, da je cena izbranega ponudnika nesorazmerno nizka glede na zahtevnost objekta, in da naj naročnik preveri ponudbene cene in celotno ceno in to obrazloži v obrazloženem obvestilu. Vlagatelj opozarja, da obrazloženo obvestilo vsebuje poleg podatkov, ki jih je vsebovalo že prvotno obvestilo samo ugotovitev, da so bile cene še enkrat preverjene, in da je ugotovljeno, da niso prenizke, brez kakršnegakoli drugega podatka. Zato vlagatelj sklepa, da je obrazloženo obvestilo pomanjkljivo pripravljeno in v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je naročnik dne 23. 7. 2004, vlagatelju dovolil vpogled v razpisno dokumentacijo izbranega ponudnika, vendar pa ni dovolil vpogleda v prilogo E-ponudbeni predračun in v dokumente BON 1 in BON 2 z obrazložitvijo, da gre za poslovno skrivnost. Po mnenju vlagatelja, je naročnik s svojim dejanjem, kršil določila 8. in 9. člena ZJN-1, ki govori, kaj se šteje za zaupne podatke.
V nadaljevanju vlagatelj ugovarja nesorazmerno nizki ceni in meni, da glede na zahtevnost objekta, dela ni mogoče izvesti za tako nizko ceno. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik ocenil vrednost javnega naročila na 76.500.000,00 SIT in je moral pri določitvi ocenjene vrednosti naročila upoštevati določbe poglavja 2.4. Določitev vrednosti naročila ZJN-1. Vlagatelj v nadaljevanju ocenjuje, da je cena izbranega ponudnika 36.921.450,00 SIT neprimerno nizka in bi jo moral naročnik na zahtevo vlagatelja preveriti po postopku iz 53. člena ZJN-1, ne pa samo ugotoviti, da je primerna. Vlagatelj zato zatrjuje, da naročnik pri več kakor polovici nižji ceni od ocenjene vrednosti javnega naročila ni ocenil vrednosti javnega naročila v skladu z določbami ZJN-1 in dodaja, da če bi naročnik vlagatelju dovolil vpogled v ponudbeni predračun, bi le-ta lahko tudi navedel, katere cene so mu prenizke, tako pa lahko le ugovarja na splošno.
Vlagatelj navaja tudi, da je pri pregledovanju ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovil, da ponudbena dokumentacija ni pripravljena v skladu z navodili naročnika za izdelavo ponudbe, saj izbrani ponudnik ni predložil žigosano in podpisano prilogo 2.0-popis del s predizmerami v originalu, ampak v fotokopiji.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in naročilo dodeli naslednjemu najugodnejšemu ponudniku, ki je oddal pravilno ponudbo.

Naročnik je s sklepom, št. 402-00-8/2004-39, z dne 10.08.2004, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila pripravljena v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj vsebuje tako razloge za zavrnitev njegove ponudbe, kot tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja.
Glede navedbe vlagatelja, da je cena nesorazmerno nizka glede na zahtevnost objekta, naročnik pojasnjuje, da je razmerje med ponudbeno vrednostjo izbranega vlagatelja in ocenjeno vrednostjo javnega naročila primerljivo z razmerji med najnižjo ponudbeno vrednostjo in ocenjeno vrednostjo za podobna javna naročila, izvedena v zadnjem letu. Naročnik navaja, da je preveril odstopanja med ponudbeno vrednostjo izbranega ponudnika in ocenjeno vrednostjo predmetnega javnega naročila na nekaterih javnih razpisih in ugotovil, da je za predmetna javna naročila veliko zanimanja ter da zaradi interesa pridobitve javnega naročila ponudniki ponujajo nižje cene za posamezne postavke, kot so jih predvideli projektanti v projektantskem predračunu. Naročnik dodaja, da je bila večina primerjanih javnih naročil, kjer je bilo ugotovljeno razmeroma veliko odstopanje med ponudbeno ceno izbranega ponudnika in ocenjeno vrednostjo naročnika, oddana vlagatelju predmetnega zahtevka za revizijo, kot najugodnejšemu ponudniku.
Glede navedbe vlagatelja povezane z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da podatki iz ponudbenega predračuna omogočajo izbranemu ponudniku določeno konkurenčno prednost na relevantnem tržišču, zato naročnik šteje, da gre za podatke, ki jih je potrebno obravnavati kot poslovno tajnost. Glede na to, da enotne cene za posamezne predračunske postavke odražajo ponudnikovo poslovno politiko in kot take predstavljajo ponudnikov know-how. še posebej pa to v velja za predmetni razpis, kjer je predvidena sklenitev pogodbe po načelu "ključ v roke". Dopustitev vpogleda v celotno dokumentacijo izbranega ponudnika bi, po mnenju naročnika, lahko pomenila pomembno prednost vlagatelja pri pripravi ponudbe v primeru razveljavitve konkretnega razpisa v primerjavi z ostalimi ponudniki, kar pa bi lahko predstavljalo kršitev načela enakopravnosti ponudnikov.
Na očitke vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil ponudbe pripravljene v skladu z navodili naročnika za izdelavo ponudbe, komisija odgovarja, da je vlagatelj pravilno opozoril, da izbrani ponudnik ni predložil Priloge 2.0-popis del s predizmerami v originalu. Naročnik se strinja, da je razpisna dokumentacija vsebovala le en izvod Priloge 2.0-popis del s predizmerami, vendar je moral ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ta dokument predložiti dvakrat, in sicer kot potrjeni popis del v PZR in kot izpolnjen ponudbeni predračun. Ker ponudbeni predračun ni bil predmet vpogleda vlagatelja, saj gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, vlagatelj ni mogel videti, da je le-ta predložen skladno z razpisnimi pogoji (originalno ožigosan in podpisan), poleg tega pa le-ta vsebuje tudi ročno napisane cene po posameznih postavkah. Ker gre za identičen dokument, pri predračunu so dodatno dopisane le cene, naročnik tega ni štel kot pomanjkljivost.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. I-506/04-jk, z dne 06.08.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 402-00-8/2004-39, z dne 19.08.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je prevzela razpisno dokumentacijo in tudi oddala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".


Državna revizijska komisija se je uvodoma opredeljevala do vlagateljeve trditve, da naročnik dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev), ni izdal skladno z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-1, ki določa:
"Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Obrazložitev mora vsebovati:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.".

Ob tem je potrebno poudariti, da je dodatna obrazložitev naročnika namreč podrobnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval dodatno obrazložitev (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na izpolnjevanje meril oziroma pojasnitev njegove ponudbe glede na postavljena merila). Na podlagi dodatne obrazložitve se ponudnik, ki je le-to zahteval, odloči ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo ali ne. Poudariti pa je potrebno, da prejem dodatne obrazložitve (drugi odstavek 78. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila, lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva dodatno obrazložitev in šele nato vloži zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je ob vpogledu dokumenta "Obrazloženo obvestilo", št. 402-00-8/2004-39, z dne 16.07.2004, ugotovila, da le-ta vsebuje vse elemente, kot jih tako določa drugi odstavek 78. člena ZJN-1. Naročnik je svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila zadovoljivo podkrepil z razlogi, zaradi katerih je zavrnil ponudbo vlagatelja, kot tudi navedel prednosti sprejete ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja, zato ni bilo mogoče slediti navedbam vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.07.2004, poleg zahteve za dodatno obrazložitev, zahteval tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Kot izhaja iz navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo, z dne 29.07.2004, je naročnik vlagatelju sicer dopustil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, vendar pa ni dovolil vpogleda v prilogo E-ponudbeni predračun in v dokumente BON 1 in BON 2, z obrazložitvijo, da gre za poslovno skrivnost. Iz zahtevka za revizijo vlagatelja nadalje tudi izhaja, da protestira zoper nedovoljen vpogled v ponudbeni predračun izbranega ponudnika, saj bi ga moral le-ta označiti kot zaupni dokument, če bi štel, da gre za poslovno skrivnost. Razloge za to, da ni dovolil vlagatelju vpogleda v ponudbeni predračun izbranega ponudnika, je naročnik oprl na 8. člen ZJN-1, ki določa, da mora naročnik varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis ter tretji odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnosti. Državna revizijska komisija dodaja, da mora naročnik ob tem upoštevati tudi določilo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/00, 45/01, 59/01 in 93/02; v nadaljnjem besedilu: ZGD), kjer je med drugim določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ne sme dovoliti vpogleda v zahtevano materijo, bodisi če bi bilo tako določeno s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD, bodisi če gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pri tem ni nepomembno, da se za poslovno skrivnost v nobenem primeru ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD). Podatki, ki so po zakonu javni, tako že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Državna revizijska komisija poudarja, da del dokumentacije, ki je javnega značaja, predstavljajo poleg podatkov, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, tudi podatki, na podlagi katerih naročnik po eni strani ocenjuje pravilnost ponudb, po drugi pa le-te med seboj primerja skladno z merili iz razpisne dokumentacije in izbere najugodnejšo ponudbo. Kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 402-00-8/2004-39, z dne 10.08.2004, naročnik vpogleda v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni dopustil predvsem iz razloga, ker gre za podatke iz ponudbenega predračuna, ki omogoča ponudniku določeno konkurenčno prednost pred drugimi ponudniki. Hkrati pa bi taka dopustitev vpogleda v celotno dokumentacijo izbranega ponudnika lahko pomenila pomembno prednost vlagatelja v primeru razveljavitve predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Tako ni mogoče pritrditi navedbam vlagatelja o tem, da bi moral izbrani ponudnik označiti zaupnost podatkov v svoji ponudbi. Državna revizijska komisija zaključuje, da gre, kot tako pravilno ugotavlja naročnik, v konkretnem primeru predvsem za del postavk (specifikacija cene) iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, ki (lahko) predstavljajo poslovno skrivnost izbranega ponudnika, zato zavrača navedbe vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo kot neutemeljene.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno, zaradi česar bi moral naročnik ravnati v skladu s 53. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija opozarja, da navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.".
V 53. členu ZJN-1 je določeno ravnanje naročnika v primeru, da ugotovi neobičajno nizko ponudbeno ceno. Naročnik lahko torej uporabi določbo 53. člena ZJN-1 šele potem, ko je ugotovil, da katera izmed ponudb vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 sicer ne vsebuje definicije neobičajno nizke cene, vendar velja ugotoviti da je to cena, ki pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Pri tem velja posebej ugotoviti, da ne gre za neobičajno nizko ceno, če je cena zgolj nižja od povprečnih cen pri istovrstnih poslih oziroma je nižja od cen ostalih ponudnikov. Katera cena in pod katerimi pogoji se šteje za neobičajno nizko ceno, zakon ne določa in je zato odločitev prepuščena naročnikovi poslovni oceni v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ponudbe s takšno ceno ne sme vnaprej izločiti, ampak mora najprej ugotoviti razloge za takšno ceno. Namreč, zgolj nizka cena ni nujno prepovedana. Na prenizko ceno se je potrebno odzvati le tedaj, če je cena nizka zaradi določenih razlogov (zloraba prevladujočega položaja, nelojalna konkurencaâ??). Naročnik bi v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 sicer res lahko preveril realnost ponudbene cene izbranega ponudnika - vendar le v primeru, če bi sam ocenil, da je navedena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Ker pa naročnik v obravnavanem primeru ne dvomi v zmožnost izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročniku tudi ni mogoče očitati, da je s tem, ko ni preverjal njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija opozarja, da pri presoji ravnanja naročnika v zatrjevanjem primeru kršenja določil o neobičajno nizki ceni odloča le o kršitvah naročnika, kot jih določa in obravnava zakonodaja s področja javnih naročil. Zahteva po obrazložitvi ponudbene cene iz 53. člena ZJN-1 je vezana na dva pogoja: ponujena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora imeti namen tako ponudbo zavrniti. V konkretnem primeru ni bil podan vsaj eden od pogojev, določenih v 53. členu ZJN-1, in tako naročniku ni mogoče očitati nepravilnosti v postopku na podlagi dejstev, ki jih je navedel vlagatelj. ZJN-1 določa v drugem odstavku 53. člena, da naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da se očitek o možnosti izvedbe lahko nanaša tudi na vprašanje pravne dopustnosti cene, nizka cena pa sama po sebi ni prepovedana. Glede na to mora tudi vlagatelj, ki želi uspeti s svojim zahtevkom, ko zatrjuje neobičajno nizko ceno, za utemeljitev svojih navedb podati objektivno podlago za svoje navedbe, kar pomeni, da mora predložiti ustrezna dejstva in dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe in iz njih izhajajoče zahteve.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbo vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ni predložil žigosano in podpisano prilogo 2.0-popis del s predizmerami v originalu in na način, navedenim v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo naročnika ugotovila, da je na strani 2, Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pod točko 3. "Navedba vseh ponudbenih dokumentov, ki jih mora predložiti ponudnik, da bo ponudba pravilna", med drugim navedel: "Ponudbena dokumentacija mora biti oddana izključno na pripravljenih obrazcih in izdelana po vzorcih, kjer je to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Ponudnik mora v vseh obrazcih, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s črnilom, kemičnim svinčnikom z jasnimi tiskanimi črkami ali pisalnim strojem in le-te datirati, podpisati in žigosati. Na ta način pripravljeni dokumenti morajo biti originali!
Morebitne popravke pri izpolnjevanju obrazcev mora ponudnik opremiti z žigom in podpisom.".
Kot navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, št. I-757/04-JK, z dne 29.07.2004, naj bi izbrani ponudnik nepravilno predložil zgoraj navedeno prilogo, kar naj bi, upoštevajoč zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, imelo za posledico izločitev ponudbe izbranega ponudnika iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da le-ta vsebuje kopijo vsebine razpisne dokumentacije s Prilogo 2.0-popis del s predizmerami (neizpolnjeno) brez datuma ter žiga v originalu. Vendar pa je iz ponudbe izbranega ponudnika v nadaljevanju tudi razvidno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil tudi prilogo 2.0-popis del s predizmerami (ponudbeni predračun) in izpolnil vsa prazna mesta s črnilom (kot je predvidel naročnik v razpisni dokumentaciji) ter le-tega žigosal. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni zahteval, da bi morala ponudbena dokumentacija, ki jo ponudnik predloži v svoji ponudbi, vsebovati kopijo vsebine razpisne dokumentacije, ki bi bila žigosana in podpisana s strani ponudnika. Kot je bilo ugotovljeno že zgoraj, je naročnik pravilno dopustil vlagatelju vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika le v delu, ki se ne nanaša na sam izpolnjen ponudbeni predračun (Priloga 2.0), temveč le v del ponudbene dokumentacije, kjer je bila predložena kopija razpisne dokumentacije naročnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je ugotovitev naročnika, "da je vlagatelj pravilno opozoril, da izbrani ponudnik ni predložil Priloge 2.0-popis del s predizmerami v originalu" (kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo), napačna. Tako, v zvezi z navedenim, tudi ni mogoče pritrditi očitkom vlagatelja, saj mu ni bilo, niti mu ni moglo biti znano, ali je izbrani ponudnik predložil ponudbeni predračun skladno z razpisno dokumentacijo (saj mu skladno s 8. členom ZJN-1 ni bil omogočen vpogled v ta del razpisne dokumentacije). Pri tem velja še enkrat poudariti, da ima Državna revizijska komisija pravico vpogledati v vse dele ponudbene dokumentacije, kar je v konkretnem primeru tudi storila in pri tem ugotovila (kot je bilo že zgoraj zapisano), da ponudbeni predračun izbranega ponudnika vsebuje vse zahtevane podatke in je predložen v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je bilo potrebno očitek vlagatelja tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ravnal v skladu z določili ZJN-1, je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 31.08.2004


Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana
- Podjetje za urejanje hudournikov d.d., Hajdrihova ulica 28, Ljubljana
- Vodnogospodarsko podjetje Kranj, d.d., Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana