Na vsebino
EN

018-184/04 Splošna bolnišnica Jesenice

Številka: 018-184/04-25-1396
Datum sprejema: 13. 8. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "čiščenje prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Čistoča d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 13.08.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi. Postopek oddaje javnega naročila za čiščenje prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov, objavljen v Uradnem listu RS, št. 44-47/04, z dne 30.04.2004, pod številko objave Ob - 11081/04, se razveljavi v celoti.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.03.2004 sprejel sklep, št. JR 03/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 44-47/04, z dne 30.04.2004, pod številko objave Ob - 11081/04 objavil javni razpis "čiščenje prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov" ter popravek objave javnega razpisa v Ur. l. RS, št. 61/04, z dne 04.06.2004, pod številko objave Ob - 15538/04 in v Ur. l. RS, št. 66/04, z dne 18.06.2004, pod številko objave Ob - 16591/04.
Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 23.06.2004 izhaja, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Na posebnem listu, ki je priložen kopiji zapisnika o odpiranju ponudb (nepodpisano) je zabeleženo, da je predstavnik komisije odprl kopijo ponudbe ponudnika ISS Servisystem d.o.o..

Naročnik je dne 06.07.2004 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN-03/2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega izbral ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je naročniku podal zahtevo za dodatno obrazložitev, z dne 13.07.2004, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1), v kateri od naročnika zahteva, da mu pojasni ali je izbranemu ponudniku priznal sposobnost v skladu z 42. členom ZJN-1, na podlagi kopije ponudbe, ali pa je odprl tudi izvirnik ponudbe.

Naročnik je vlagatelju z dopisom, št. JN-03/2004, z dne 14.07.2004 posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v katerem, navaja, da je bila na javnem odpiranju dne 23.06.2004 odprta ponudba izbranega ponudnika, ki je bila označena kot "kopija". Strokovna komisija naročnika je že na javnem odpiranju ponudb ugotovila, da je kopija ponudbe izbranega ponudnika speta z vrvico in zapečatena tako, da posameznih listov ni mogoče odvzemati ali dodajati. Naročnik navaja da je strokovna komisija naročnika na seji dne 28.06.2004 sprejela sklep, da se odpre tudi original ponudbe izbranega ponudnika in se ga primerja s kopijo, ki je bila pregledana na javnem odpiranju ponudb. Naročnik naavaja, da je strokovna komisija primerjala izvirnik in kopijo ponudbe izbranega ponudnika "od lista do lista" in soglasno ugotovila, da je kopija popolnoma enaka izvirniku ponudbe. Strokovna komisija naročnika je prav tako ugotovila, da je izvirnik spet z vrvico in zapečaten in izdelan na izvirniku prevzete razpisne dokumentacije, obrazci pa so izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku, prav tako pa so v izvirniku ponudbe speti vsi zahtevani originalni dokumenti pristojnih organov.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 09.07.2004 v katerem navaja, da vlaga zahtevek za revizijo v zakonitem roku zaradi bistvenih kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava 55.c člena ter 54. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je na javnem odpiranju dne 23.06.2004 strokovna komisija naročnika ugotovila, da so pravočasno prispele tri ponudbe ter da so vsi ponudniki predložili svoje ponudbe v izvirniku in kopiji, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je že kmalu po odprtju kopije ponudbe izbranega ponudnika predsednik komisije tudi ugotovil, da je odprl kopijo, vendar je s pregledom ponudbe nadaljeval.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik vlagatelju dne 15.07.2004 poslal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki pa ni v skladu s 55.c členom ZJN-1 saj je naročnik v dodatni obrazložitvi pojasnil, da je na javnem odpiranju dne 23.06.2004 strokovna komisija oprla ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila označena s "KOPIJA" in da je komisija ugotovila že na samem odpiranju, da je kopija ponudbe speta z vrvico in zapečatena tako, da posameznih listov ni mogoče odvzemati ali dodajati. Prav tako je naročnik navedel, da je strokovna komisija na seji dne 28.06.2004 sprejela sklep, da odpre tudi original ponudbe izbranega ponudnika in ga primerja s kopijo, ki je bila pregledana na odpiranju ponudb in da je prav tako spet z vrvico in zapečaten ter enak kopiji, česar pa naročnik v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila ni navedel.
Vlagatelj navaja, da je nedopustno, da je strokovna komisija sploh nadaljevala z odpiranjem kopije ponudbe izbranega ponudnika, kot tudi to, da je kasneje odprla še izvirnik ponudbe, saj je naročnik v posebnem delu razpisne dokumentacije ponudnikom v dokumentu A 00. POSEBNO OPOZORILO, jasno navedel svoje zahteve v zvezi s pripravo ponudbene dokumentacije in sicer, da mora ponudnik svojo ponudbo izdelati in oddati na izvirniku prevzete razpisne dokumentacije. Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku. Prav tako pa je naročnik v dodatku k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika v 4. točki še navedel, da je ponudbo potrebno priložiti v originalu in eni (1) kopiji.
Na podlagi izključne naročnikove zahteve v Dodatku k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika, je bilo potrebno predložiti ponudbo v dveh izvodih ne glede na zakonsko določilo, ki navaja, da mora ponudnik predložiti ponudbe v dveh izvodih, v kolikor ponudbena vrednost preseže 1,000.000.000 SIT. Ocenjena vrednost naročila je bila letno 160.000.000 SIT, pogodbeno obdobje pa 5 let. ZJN-1 v 55.c členu navaja, da pri oddaji javnih naročil v ocenjeni vrednosti nad 1,000.000.000 SIT, ki jo mora naročnik navesti v razpisni dokumentaciji, mora ponudnik, do roka za oddajo ponudb, naročniku predložiti ponudbo in Državni revizijski komisiji posredovati kopijo te ponudbe. Naročnik je glede na ocenjeno vrednost naročila ravnal previdno in dopustil možnost, da lahko katera izmed prispelih ponudb tudi preseže ocenjeno letno vrednost, s tem pa tudi limit, ki je zakonsko pogojen s predložitvijo kopije, vendar pa mora v takšnem primeru ponudnik sam in ne naročnik, v roku za oddajo ponudb posredovati kopijo Državni revizijski komisiji. Bistvo predložitve kopij ponudb je v zagotavljanju istovetnosti oz. preprečitvi, da bi bilo njihovo vsebino po oddaji možno spreminjati (oziroma dopolnjevati). Kopija ponudbe naj bi tako služila ugotavljanju vsebine ponudbe v revizijskem postopku.
Vlagatelj meni, da mora naročnik v celoti razveljaviti javni razpis, ker naročnik ni zagotovil transparentnosti postopka in je z odprtjem kopije ponudbe izbranega ponudnika povzročil neenakopravno obravnavanje prispelih ponudb. K temu gre prišteti tudi naročnikovo posebno opozorilo, v katerem je ponudnike opozoril, da morajo ponudbe izdelati na izvirniku prevzete razpisne dokumentacije. Iz navedenega izhaja tudi nepravilnost v ravnanju naročnika, saj je z zmotnim odprtjem kopije izbranega ponudnika le temu priznal sposobnost in usposobljenost na podlagi izvoda kopije in ne izvirnika.
Vlagatelj predlaga da naročnik v celoti razveljavi javni razpis in pripravi nov razpis v skladu z veljavnimi predpisi. Vlagatelj tudi zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v vrednosti 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 02.08.2004 z dopisom, št. 16004/2004-7, zahtevek za revizijo zavrgel in hkrati zavrnil. Naročnik navaja, da je ugotovil, da je bil vlagatelj zahtevka z dejstvi, ki jih kot domnevno kršitev navaja v svojem zahtevku za revizijo, seznanjen že na dan javnega odpiranja ponudb, to je dne 23.06.2004, saj je bil na javnem odpiranju ponudb prisoten pooblaščenec vlagatelja, kjer je bilo ugotovljeno, da je predsednica komisije pregledovala kopijo ponudbe izbranega ponudnika, kar je bilo tudi zapisniško ugotovljeno. Navedenemu dejstvu pritrjuje tudi sam vlagatelj zahteve za revizijo. Domnevna kršitev je bila torej vlagatelju zahtevka znana že pred sprejemom odločitev naročnika o oddaji javnega naročila in bi torej vlagatelj zahteve za revizijo glede domnevne kršitve moral zahtevek za revizijo vložiti pred prejemom odločitve naročnika, saj je od dneva odpiranja ponudb pa do sprejetja odločitve naročnika o oddaji javnega naročila preteklo več kot 10 dni. Glede na to naročnik meni, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno, zaradi česar je potrebno zahtevo za revizijo vlagatelja kot prepozno zavreči.
Naročnik navaja, da je zgolj podrejeno obravnaval zahtevo za revizijo vlagatelja tudi po vsebini in zahtevek za revizijo zavrnil. Vlagatelj zahteve za revizijo navaja, da je naročnik kršil določila 54. člena ZJN-1. Naročnik ugotavlja, da se določila navedenega člena nanašajo na dodatna pojasnila in dopustne popravke, naročnik pa v obrazložitvi zahteve za revizijo ne najde nikakršne vzročne ali vsebinske povezave med navedbo vlagatelja, da je naročnik kršil določila navedenega člena in med dejanskim stanjem. Naročnik ni ne zahteval in ne dopustil nikakršnih dopolnitev ali pojasnil dokumentov, ki so jih ponudniki predložili. Prav tako naročnik ni ne zahteval in ne dopustil kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, ki bi iz nepravilne ponudbe naredila pravilno. Kot drugo domnevno kršitev določil ZJN-1 vlagatelj zahteve navaja kršitev določil 55.c člena ZJN-1. Naročnik ugotavlja, da nikakor niso bila kršena določila 55.c člena ZJN-1, saj zahteva naročnika, da ponudniki predložijo svoje ponudbe v originalu in eni kopiji namreč ni v nikakršni zvezi z določili 55.c člena ZJN-1, ki od ponudnikov zahteva, da kopijo ponudbe posreduje direktno Državni revizijski komisiji in ne naročniku. Naročnik navaja, da vlagatelj zahteve za revizijo napačno zatrjuje, "da mora ponudnik predložiti ponudbe v dveh izvodih, v kolikor ponudbena vrednost preseže 1.000.000.000,00 SIT". Gre za ocenjeno vrednost javnega naročila, ki je v domeni naročnika in ne gre za predložitev dveh izvodov ponudbe, pač pa za obveznost ponudnika, da kopijo ponudbe posreduje mino naročnika direktno Državni revizijski komisiji.
Naročnik je v konkretnem primeru ocenjeno vrednost javnega naročila jasno opredelil v točki III. obrazca E 01. Ker gre za javno naročilo, ki se oddaja za dobo 5 let, je popolnoma jasno, da ocenjena vrednost javnega naročila za celotno obdobje ne presega 1.000.000.000,00 SIT.
Naročnik je predložitev originala in kopije od ponudnikov zahteval iz razloga zagotovitve natančnega dela komisije, ki je ugotavljala pravilnost predloženih ponudb z navzkrižno kontrolo vsakega posameznega dokumenta oziroma zahtevanega dokazila posameznega ponudnika.
Ponudbeno ceno iz posamezne ponudbe je naročnik zapisniško ugotovil na javnem odpiranju ponudb. Vsa ostala dokazila pa je mogoče v kopiji predložiti samo, če obstaja tudi original. Naročnik ugotavlja, da je napačna trditev vlagatelja zahtevka za revizijo, da je naročnik z zmotnim odpiranjem kopije izbranega ponudnika le temu priznal sposobnost in usposobljenost na podlagi izvoda kopije. Naročnik je vlagatelju zahteve (kot pravilno navaja tudi sam vlagatelj) v dodatni obrazložitvi odločitve pisno pojasnil, da je pravilnost ponudb ugotavljal na podlagi predloženih originalov vseh treh ponudb, nobenega dvoma pa ni, da je izbrani ponudnik pravilno predložil original in kopijo ponudbe (ki je seveda enaka originalu).
Naročnik zaključuje, da mu glede na navedeno nikakor ni mogoče očitati netransparentnosti postopka, še manj pa neenakopravnega obravnavanja prispelih ponudb in je tako podrejeno odločil, da je zahtevek za revizijo neutemeljen in ga je kot takega potrebno zavrniti.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 05.08.2004, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dopisom, št. 0301-25/7-04, z dne 09.08.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno in tako ni mogoče pritrditi odločitvi naročnika, ki je zahtevek za revizijo zavrgel, kot prepozen iz razloga, da je bil vlagatelj z dejstvi, ki jih navaja kot kršitve postopka, seznanjen od dneva javnega odpiranja ponudb. Res je, da je bil vlagatelj z dejstvom, da je naročnik na javnem odpiranju odprl kopijo in ne izvirnik ponudbe, seznanjen od dneva odpiranja ponudb, vendar pa se je ta kršitev, kot nepravilno ravnanje naročnika, pravno formalno izkazala šele v nadaljnjih ravnanjih naročnika in sicer, šele ob prejemu obvestila o oddaji javnega naročila oziroma prejemu obrazloženega obvestila. šele s prejemom obvestila o oddaji javnega naročila oziroma obrazloženega obvestila, je bil vlagatelj seznanjen z ravnanji naročnika, ki so sledila fazi odpiranja ponudb, predvsem pa z dejstvom, da je naročnik pravilnost ponudbe izbranega ponudnika oprl na izvirnik ponudbe, ki pa ni bil odprt na javnem odpiranju ponudb, kot to predpisuje zakon. Tako ni mogoče slediti odločitvi naročnika o zvarženju zahtevka za revizijo ob smiselni uporabi petega odstavka 12. člena ZRPJN.
V petem odstavku 12. člena ZRPJN je določeno: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudniku ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti." Navedena določba od ponudnikov zahteva, da zoper domnevne kršitve, ki nastanejo v različnih fazah postopka oddaje javnega naročila, ugovarjajo čimprej, najkasneje pa do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti. Prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN je torej glede navajanja določenih naročnikovih kršitev vezan na prejem naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Glede na to, da je peti odstavek 12. člena ZRPJN izjema od splošnega pravila prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika, in ob upoštevanju interpretativnega pravila, da je treba izjeme razlagati restriktivno, prekluzivnega učinka petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče vezati na prejem drugih dokumentov, ki jih naročnik izdaja pred sprejemom odločitve o dodelitvi naročila, ali pa na potek določenih faz postopka oddaje javnega naročila, ki so na časovni premici pred fazo sprejema odločitve o dodelitvi naročila.

V predmetni zadevi je sporno ali je naročnik ravnal v skladu z zakonom, ko je nadaljeval s postopkom odpiranja ponudb, čeprav se je že na odpiranju ponudb izkazalo, da odpira kopijo ponudbe in ne izvirnik ponudbe ter ali je naročnik ravnal pravilno, ko je naknadno odprl izvirnik/original ponudbe izbranega ponudnika, ga primerjal s kopijo ponudbe (pregledano na javnem odpiranju ponudb) in izbranemu ponudniku posledično priznal sposobnost. Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala ugotoviti, ali je naročnik v predmetnem postopku ravnal pravilno, ko je kot najugodnejšega izbral ponudnika, katerega izvirnika ponudbe ni odprl na javnem odpiranju.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju A. Splošni del, med posebnimi opozorilo, obrazec A 00 (Posebno opozorilo) med drugim tudi določil: "Ponudnik mora svojo ponudbo izdelati in oddati na izvirniku prevzete razpisne dokumentacija! Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku!". V poglavju A04. Splošna navodila ponudnikom je naročnik v točki XV. zapisal: "Ponudnik mora pripraviti en izvod ponudbene dokumentacije in ga označiti z "PONUDBA". Ponudnik mora predložiti tudi število kopij ponudbene dokumentacije, ki jih naročnik zahteva v objavi javnega razpisa. Vsebina kopije mora biti identična vsebini izvirnika.". V poglavju A05. Dodatek k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika je naročnik v točki 4 določil: "Ponudbo je potrebno predložiti v originalu in eni (1) kopiji.". Glede na zapisan določila iz razpisne dokumentacije velja ugotoviti, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da predložijo original ponudbe, na izvirniku razpisne dokumentacije in v njej predložiti tudi obrazce (izpolnjene, podpisane in žigosane) iz razpisne dokumentacije v izvirniku ter hkrati predložiti tudi kopijo ponudbe, identično izvirniku.
ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je pravilna ponudba: "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.". Pravilna ponudba je tako zgolj tista ponudba, ki v celoti izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Upoštevajoč zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije je ponudba, ki zadosti vsem zahtevam naročnika, lahko le ponudba, ki je oddana na izvirniku razpisne dokumentacije in so v njej predloženi tudi obrazce iz razpisne dokumentacije v izvirniku (izpolnjene, podpisane in žigosane).
Med strankama ni sporno, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb odprl kopijo ponudbe izbranega ponudnika in ne original, ki ga je strokovna komisija naročnika odprla šele naknadno, dne 28.06.2004 (brez navzočnosti predstavnikov ponudnikov). Na tem mestu velja ugotoviti, da se kopija ponudba odprta na javnem odpiranju ponudb, glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje, ne more šteti za "pravilno ponudbo", saj ni bila pripravljena v skladu z vsemi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Navedeno dejstvo je naročnik spregledal in je tako vse pravočasne ponudbe označil kot pravilne (kar izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 23.06.2004). Naročnik pa je spregledal dejstvo, da glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, kopije ponudbe ni mogoče šteti za pravilno.

Naročnikova ravnanja, ki se nanašajo na javno odpiranje ponudb podrobneje določajo 73. člen, 74. člen in 75. člen ZJN-1. V 73. členu ZJN-1 je tako določeno: "Odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka je javno. â??" V prvem odstavku 74. člena ZJN-1 (Zapisnik o odpiranju ponudb) je nadalje določeno: "Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudb;
2. ime ali šifra ponudnika, če je razpis anonime;
3. variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami;
4. ponudbena cena in morebitni popusti;
5. pomanjkljivost ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju;
6. pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov."
V 75. členu ZJN-1 pa je še določeno, da: "Po končanem postopku odpiranja ponudb naročnik najkasneje v treh dneh pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe." Iz navedenega izhaja, da je namen javnega odpiranja ponudb, da se ugotovi katere ponudbe so prispele in bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se nadalje v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1 ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov s čemer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Naročnik mora torej na javnem odpiranju odpreti ponudbo v izvirniku ter ugotoviti bistvene elemente ponudb. Z javnim odpiranjem ponudb se namreč zagotavlja načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Javno odpiranje je namenjeno predvsem varstvu ponudnikov, saj se z javnim odpiranjem omogoča seznanitev ponudnikov s ponudbami ostalih ponudnikov ter se hkrati tako tudi onemogoča zamenjava oziroma sprememba ponudb oziroma delov ponudb.
Velja ugotoviti, da naročnikovega ravnanja, ki ni v skladu z določbami ZJN-1 (73. člen in naslednji), ni mogoče sanirati naknadno z "zapisniškim" odpiranjem ponudb izvirnikov ponudb, zgolj pred strokovno komisijo naročnika in naknadnim primerjanjem na javnem odpiranju odprte kopije z izvirnikom ponudbe. Pri tem velja še posebej opozoriti na dejstvo, da je naročnik že na javne odpiranju ugotovil, da odpira kopijo in ne izvirnik ponudbe, kar izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb.
Ne da bi Državna revizijska komisija ugotavljala razloge, zakaj naročnik ni takoj, ko je že na javnem odpiranju opazil, da odpira kopijo in ne izvirnik ponudb, prenehal s pregledom kopije ponudbe in nato odprl in pregledal izvirnik/original ponudbe že na javnem odpiranju (kar bi naročnik moral storiti takoj ko je opazil svojo napako), velja ugotoviti, da so bila z naročnikovim ravnanjem kršena določila ZJN-1, ki urejajo javno odpiranje ponudb, prav tako pa tudi načelo transparentnosti postopka oddaje javnega naročila (7. člen ZJN-1). Navedenih kršitev ne more spremeni niti dejstvo, da je bila s strani naročnika naknadno ugotovljeno skladnost kopije in izvirnika ponudbe. še posebej pa velja na tem mestu opozoriti, da naročnikovo nedejavnost na javnem odpiranju ponudb oziroma njegovo ravnanje, ki ni skladno z zakonom ne sme biti v škodo ponudnikom.

Ob zgoraj navedenem pa Državna revizijska komisija ponovno navaja in poudarja, da je namen javnega odpiranja ponudb, da se ugotovi katere ponudbe so prispele in kakšna je njihova vsebina, kar se zapiše v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, s čemer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. S svojim ravnanjem (s tem, ko naročnik ni odprl izvirnika ponudbe izbranega ponudnika) je naročnik torej kršil načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri odpiranju ponudb, saj je to za prisotne predstavnike ponudnikov oziroma ostale prisotne priložnost, da se seznanijo z bistvenimi elementi prispelih ponudb, ki se nanašajo na njihovo pravilnost in konkurenčnost.

Ker zgoraj opisanih kršitev ni mogoče odpraviti v tem postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Zgolj razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika bi bila namreč v škodo izbranemu ponudniku in sicer zaradi kršitev ZJN-1, ki so na strani naročnika in ne na strani izbranega ponudnika. Z vidika spoštovanja temeljnih atributov transparentnosti postopka, le-tega ni mogoče zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika. V tej fazi postopka pa sedanjega položaja ni mogoče sanirati s katerokoli drugo odločitvijo.

Glede na ugotovljeno, se Državna revizijska komisija do ostalih zatrjevanih kršitev naročnika (v zvezi s kršitvijo 54. in 55. c člena ZJN-1) ni opredeljevala, saj na odločitev nikakor ne morejo vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 13.08.2004


Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Čistoča d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin
- Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice
- ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran