018-030/2005 Ortopedska bolnšnica Valdoltra

Številka: 018-30/05-33-286

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, člana Jožefa Kocuvana kot poročevalca senata in članice mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje storitev varovanja (fizično varovanje, receptorska dela in obhodno varovanje objektov) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VARNOST KRANJ d.d., Bleiweisova 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska c. 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 02.02.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 09.11.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 132, z dne 10.12.2004, pod št. objave Ob-33544/04, objavil javni razpis za opravljanje storitev varovanja (fizično varovanje, receptorska dela in obhodno varovanje objektov).

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 06.01.2005), v katerem uvodoma ugotavlja, da je naročnik pri določitvi merila reference kršil Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer zlasti drugi odstavek 6. člena, prvi in drugi odstavek 7. člena ter prvi in drugi odstavek 50. člena. Vlagatelj navedeno utemeljuje z dejstvom, da je naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa merila zgolj naštel, pri čemer je opis le-teh navedel šele v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj meni, da je naročnik z opisanim vplival na potencialne ponudnike, da so dvignili (in plačali) razpisno dokumentacijo, s tem pa so imeli neupravičene stroške.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru, v objavi javnega razpisa navedel merilo reference, kar je po vlagateljevem mnenju pomenilo, da bo lahko predložil reference vseh tistih podjetij in ustanov, pri katerih opravlja storitve, ki so predmet javnega naročila. Iz razpisne dokumentacije pa je razvidno, da bo naročnik ocenjeval le potrjene reference s področja javnega naročila, pri tem pa upošteval le tiste reference podjetij, ki imajo zaposlenih najmanj 50 ljudi. Vlagatelj poudarja, da mora razpisna dokumentacija zgolj konkretizirati opis, način uporabe in pomen meril, vse navedeno pa mora biti v objavi javnega razpisa že zapisano v bistvenih elementih.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik s tem, ko je pri merilu reference določil, da bo ocenjeval le potrjene reference na področju javnega naročanja, torej le reference, pridobljene od naročnikov, ki so opredeljeni v 2.a členu ZJN-1, ravnal diskriminatorno. Vlagatelj meni, da je naročnik z navedenim kršil načelo enakopravnosti, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja in da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz kvalifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. V obravnavanem primeru gre za razlikovanje med ponudniki, ki v javnem sektorju še ne opravljajo storitev varovanja (ali le-te opravljajo v manjši meri), so pa na trgu ravno tako uspešni. Vlagatelj zaključuje, da se opravljanje storitev varovanja pri subjektih, ki opravljajo pridobitno dejavnost in pri subjektih, ki so vezani na javna naročila v ničemer ne razlikuje, saj morajo izvajalci teh storitev v obeh primerih upoštevati Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003).
Vlagatelj predlaga naročniku, da naj razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, z dne 12.01.2005, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik najprej ugotavlja, da 50. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, kar pa je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila tudi storil. Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 merila v razpisni dokumentaciji tudi opisal in ovrednotil. Nadalje je naročnik v skladu s 24. členom ZJN-1, od dneva objave javnega razpisa, to je od 10.12.2004 dalje, omogočil zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo ter jo hkrati predal vsakomur, ki je to zahteval. Ponudniki so torej imeli možnost, da so si pred plačilom razpisne dokumentacije le-to ogledali, kar pa vlagatelj ni storil, temveč je dne 04.01.2005 osebno dvignil že plačano razpisno dokumentacijo.
Naročnik še navaja, da si vlagatelj po svoje interpretira opis merila reference. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da se v predmetnem postopku ocenjujejo reference "s področja javnega naročila" in ne "s področja javnega naročanja", kot je navedel vlagatelj. Ker je javno naročilo v obravnavanem primeru storitev varovanja, bo naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ocenjeval reference s področja storitev varovanja, ne glede na to, od katerih pravnih subjektov so bile le-te pridobljene. Naročnik je zahteval le, da morajo imeti pravni subjekti, pri katerih ponudniki opravljajo referenčne storitve, zaposlenih več kot 50 ljudi.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.01.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 20.01.2005 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Z istim dopisom je naročnik zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo v znesku 79.976,00 SIT (20 ur strokovnega dela za pripravo odločitve o zahtevku za revizijo).
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresiran ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V obravnavani revizijski zadevi je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, s katerim očita naročniku, da bi moral merila v objavi predmetnega javnega naročila ne le navesti temveč "v bistvenih elementih" tudi opisati in ovrednotiti. Ker se le-ta navezuje tudi na njegov nadaljnji očitek o tem, da je naročnik eno izmed (dveh) meril za ocenjevanje ponudb, in sicer merilo reference določil diskriminatorno, je Državna revizijska komisija obe sporni vprašanji presojala skupaj.

Kot izhaja iz objave predmetnega javnega naročila v Uradnem listu je naročnik v predmetnem postopku v točki IV.2 (Merila za oddajo) navedel dve merili, in sicer ponudbena cena in reference. Nadalje je naročnik v razpisno dokumentacijo (I. točka - Izbira ponudnika; 30. točka - Merila za dodelitev naročila) zapisal, da bo prejete ponudbe ocenjeval na podlagi naslednjih meril: ponudbena cena in reference. V 31. točki razpisne dokumentacije (Teža meril in način uporabe meril) je naročnik obe merili opisal in ovrednotil, in sicer:

Merila Točke
31.1. Ponudbena cena
najnižja cena in cena, ki odstopa od najnižje do vključno 8% 70
prvo odstopanje od najnižje cene nad 8% 65
drugo odstopanje od najnižje cene nad 8% 60
tretje odstopanje od najnižje cene nad 8% 55
četrto odstopanje od najnižje cene nad 8% 50
peto odstopanje od najnižje cene nad 8% 45
vsi ostali 40
31.2. Reference
31.2.1. Ocenjujejo se potrjene reference s področja javnega naročila
31.2.1. Glede na število:
10 in več referenc 10
9 in 8 referenc 8
7 in 6 referenc 6
5 in 4 reference 4
3 in 2 reference 2
1 in 0 referenc 0
31.2.2. Glede na povprečno oceno (ocenjujejo se najmanj 3 reference)
najboljša povprečna ocena 10
druga najboljša povprečna ocena 8
tretja najboljša povprečna ocena 6
četrta najboljša povprečna ocena 4
peta najboljša povprečna ocena 2
šesta in vsi nadaljnji oz. 1 in 2 referenci 0

Naročnik je v isti točki razpisne dokumentacije še zapisal, da bodo upoštevane le reference tistih podjetij, ki imajo zaposlenih najmanj 50 ljudi in da bo v primeru, če bodo ponudniki dosegli enako število točk, izbran ponudnik z nižjo ponudbeno ceno.

V skladu z 9. točko 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo posameznega javnega naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer je njegova avtonomija omejena z določbami ZJN-1, saj merila ne smejo biti v nasprotju z le-temi. V zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe v fazi pred oddajo ponudb ZJN-1 v 50. členu določa, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena ZJN-1), da mora naročnik v razpisni dokumentaciji merila navesti, opisati in ovrednotiti, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi oz. tretji odstavek 50. člena ZJN-1).
Glede na besedilo prvega in drugega odstavka 50. člena ZJN-1 v objavi javnega razpisa zadošča (zgolj) navedba meril, naročnik pa mora le-ta (šele) v razpisni dokumentaciji konkretizirati z opisom oziroma z načinom uporabe in z določitvijo njihovega pomena oziroma vrednosti, pri čemer mora naročnik v obeh dokumentih objaviti enaka merila.
Ob zgoraj citirani objavi predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu RS in določilih razpisne dokumentacije je potrebno ugotoviti, da je v obravnavanem primeru naročnik, tako v objavi predmetnega javnega razpisa, kot tudi v razpisni dokumentaciji navedel enaki merili, in sicer ponudbeno ceno in reference. Dalje je naročnik obe merili za izbiro najugodnejše ponudbe v razpisni dokumentaciji opisal in ovrednotil in ju obenem navedel v vrstnem redu od najpomembnejšega (merilo ponudbena cena je tako v objavi in v razpisni dokumentaciji navedeno na prvem mestu, saj mu je naročnik pripisal vrednostno utež v višini 70 točk) do najmanj pomembnega (merilo reference je v obeh dokumentih zapisano na drugem, zadnjem mestu, saj le-to lahko potencialnim ponudnikom prinese največ 20 točk).

Tudi v zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na domnevno diskriminatorno oblikovano merilo reference je potrebno ugotoviti, da ga (zgoraj citirana) razpisna dokumentacija ne potrjuje. Vlagatelj namreč trdi, da je naročnik, s svojo odločitvijo, da bo ocenjeval le potrjene reference s področja javnega naročila, izkazovanje le-teh omejil (le) na področje javnih naročil in/ali na izkazovanje referenčnih poslov, ki so jih potencialni ponudniki pridobili izključno od naročnikov, ki so navedeni v 2. a členu ZJN-1. Državna revizijska komisija se tako strinja z naročnikom v tem, da se spornega besedila iz razpisne dokumentacije ne more tolmačiti v smeri vlagateljevih navedb. Državna revizijska komisija namreč v celoti pritrjuje naročniku, da je z izpodbijano zahtevo jasno napovedal, da bo ocenjeval vse potrjene reference (v ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil obrazec št. 16), ki so jih potencialni ponudniki pridobili "na področju javnega naročila", v kar so zajete vse reference, ki se nanašajo na predmetni javni razpis. Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji vnaprej napovedal, da bo ocenjeval vse potrjene reference s področja opravljanja storitev varovanja, kar pomeni, da bo moral naročnik ob upoštevanju, da je prikaz referenčnih poslov omejil le na podjetja, ki imajo več kot 50 zaposlenih, upoštevati vse potrjene reference, ki se bodo nanašale na področje, ki sodi v okvir predmeta obravnavanega javnega naročila. Prej navedeno potrjuje tudi s strani naročnika vnaprej pripravljen obrazec št. 16, iz katerega izhaja, da se bodo upoštevala vsa potrjena poslovna sodelovanja "na področju zasebnega varovanja oz. fizičnega varovanja".

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja vlagatelja, da bi se "nepotrebnim stroškom", ki jih je imel z nakupom predmetne razpisne dokumentacije lahko izognil tako (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik), da bi pred vplačilom le-te zahteval vpogled vanjo, kar mu omogoča prvi odstavek 24. člena ZJN-1, ki med drugim izrecno določa, da mora naročnik od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo. Navedeno bi vlagatelj (in vsi ostali zainteresirani ponudniki) lahko storil že od dneva objave predmetnega javnega naročila v Uradnem listu, to je od dne 10.12.2004 dalje. Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa vlagatelj te možnosti ni izkoristil, pač pa je dne 03.01.2005 vplačal predmetno razpisno dokumentacijo, le-to pa je naslednjega dne tudi osebno prevzel. Sicer pa iz istega odstavka 24. člena ZJN-1 izhaja tudi naročnikova pravica, da (lahko) zaračuna stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije, vlagatelj pa v revizijskem zahtevku ne oporeka višini zneska, ki ga je za razpisno dokumentacijo določil naročnik.

Ob vsem opisanem je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

ZRPJN v četrtem odstavku 22. člena določa, da če se zahtevku za revizijo ne ugodi, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Naročnik je zahteval povračilo stroškov v višini v višini 79.976,00 SIT, in sicer za pripravo odločitve o revizijskem zahtevku. Po pregledu priglašenih stroškov Državna revizijska komisija ugotavlja, da priglašena stroškovna postavka zadeva opravilo, ki ga je potrebno šteti kot redno delo naročnika v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo. Ker je torej v obravnavanem primeru izkazana stroškovna postavka povezana izključno z opravili, ki jih je naročnik v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo dolžan opraviti na podlagi 16. člena ZRPJN, je bilo potrebno naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02.02.2005


Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.iur.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- VARNOST KRANJ d.d., Bleiweisova 20, Kranj
- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska c. 31, Ankaran
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana