018-179/04 Občina Pivka

Številka: 018-179/04-21-1378

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje pogrebnih storitev ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje KOMUS d.o.o., Jeršice 3, Postojna, ki ga zastopa odvetnica Janja Luin, Ferrarska 14, Koper (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Pivka, Kolodvorska 5, Pivka (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12.08.2004

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje pogrebnih storitev.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.05.2004 sprejel sklep, št. 160-04/2004 JNMV - JK storitve, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje pogrebnih storitev. Naročnik je k oddaji ponudb z dopisom, št. 16004/2004, z dne 19.05.2004 povabil tri potencialne ponudnike. Naročnik je določil rok za pripravo ponudbe do 16.06.2004.
Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 09.07.2004 izhaja, da je naročnik prejel dve ponudbi ter da predstavniki ponudnikov niso bili navzoči pri odpiranju ponudb.

Naročnik je z dopisom, št. 16004/2004-1, z dne 15.07.2004, vlagatelja obvestil, da je najcenejši ponudnik podjetje KLUN d.o.o., Partizanska 46, Sežana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 26.07.2004, v katerem navaja, da je zahtevek za revizijo pravočasen in da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj meni, da naročnik v postopku ni zagotovil spoštovanja pravil Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ter je kršil načelo poštene konkurence in enakopravnosti. Iz vabila naročnika k oddaji ponudb ni razvidno ali gre za oddajo javnega naročila male vrednosti, saj iz naročnikovih podatkov ni razviden čas trajanje pogodbe, naročnik pa tudi ni navedel ocenjene vrednosti naročila. Vlagatelj navaja, da tako ne more ugotoviti, ali je naročnik upošteval ZJN-1 in v internem aktu predpisan postopek oddaje naročila. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnika dne 22.07.2004 preko pooblaščenke telefonsko zaprosil za vročitev pravil o izvedbi naročil majhne vrednosti, ki pa mu jih naročnik do dne oddaje te zahteve ni posredoval in tako vlagatelj dvomi, da naročnik s takšnimi pravili razpolaga. Vlagatelj se sprašuje, ali je naročnik sprejel merila za ocenjevanje ponudb in ali so ta ustrezna ter ali je naročnik izbiro med ponudniki opravil skladno s postavljenimi merili. Vlagatelj kot sporno izpostavlja ceno izbranega ponudnika, saj je po mnenju vlagatelja nenavadno, da je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno kot vlagatelj.
Vlagatelj predlaga, da se pravila za oddajo naročil majhne vrednosti ocenijo s stališča usklajenosti s predpisi, ki urejajo postopek oddaje javnih naročil ali usklajenosti z drugimi predpisi.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 16004/2004-4, z dne 27.07.2004, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN pozval, da dopolni zahtevek za revizijo z navedbo kršitev in dejstev s katerimi te kršitve utemeljuje ter z potrdilom o vplačilu takse, vse v roku treh dni po prejemu tega poziva.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.07.2004, dopolnil zahtevek za revizijo in naročniku tudi posredoval potrdilo o vplačilu takse.
Vlagatelj navaja da, dvomi, da v je bil postopek izpeljan skladno z 8. členom ZJN-1, saj upoštevajoč ponujene cene izbranega ponudnika le - ta predmetnih storitev ne bo mogel izvesti, zato vlagatelj predlaga naj se preveri morebitna povezanost družbe izbranega ponudnika z naročnikom in postopke odpiranja ponudb.
Vlagatelj tudi navaja, da v razpisni dokumentaciji naročnika ni bila določena vrednost ocenjena vrednost javnega naročila ter ni bilo opredeljen čas trajanja pogodbe, s tem pa naj bi naročnik kršil 13., 26. in 27. člen. ZJN-1. Glede na to, da naročnik ni določil ocenjene vrednosti javnega naročila vlagatelj zaključuje, da najverjetneje ni bil spoštovan 15. člen ZJN-1.
Vlagatelj opozarja, da razpisna dokumentacija ne vsebuje tehničnih in kakovostnih zahtev za posamezno vrsto pogrebnih storitev in blaga-opreme, niti ne elementov za pripravo predračuna ponudnikov, kar zahtevajo 23., 31. in 34. čl. ZJN-1, pri tem pa opozarja, da 15.- člen ZJN-1 za naročila male vrednosti še posebej izpostavlja obveznost naročnika, da skrbno preveri ceno in kakovost in to izkaže v dokumentaciji, kar po navedbah vlagatelja v konkretnem postopku ni bilo storjeno.
Vlagatelj navaja, da naročnik ni sprejel meril za sodelovanje v postopku javnega naročila in pred vročitvijo vabil k oddaji ponudb ni preveril, ali vabljeni udeleženci izpolnjujejo pogoje glede sposobnosti, kar zahteva 42. čl. ZJN-1 prav tako pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel meril za izbiro najugodnejšega ponudnika in ni uporabil teh meril, kot zahteva 50. člen ZJN-1. Pri tem vlagatelj tudi navaja, da je merilo najnižje cene v skladu z ZJN-1 mogoče uporabiti le ob hkratnem izpolnjevanju tehničnih in kakovostnih meril (51. člen ZJN-1). Vlagatelj tudi opozarja na neobičajno nizko ceno izbranega ponudnika in s tem v povezavi na 53. člen ZJN-1 in način preverjanja neobičajno nizke cene.
Vlagatelj navaja tudi kršitev 74. člena ZJN-1, saj mu ni bil vročen zapisnik o izbiri, prav tako pa vlagatelj ni bil v skladu z 78. členom ZJN-1 obveščen o odločitvi naročnika. Vlagatelj zaključuje, da v kolikor je bil izvedeni postopek skladen z internim aktom, interni akti ni skladen z zgoraj citiranimi določbami ZJN-1.
Zgoraj navedene kršitve vlagatelj dokazuje z razpisno dokumentacijo, celotnim gradivom naročnika o izvedbi postopka, zapisnikom o izbiri, ki ni bil vročen vlagatelju, internim aktom naročnika, ki prav tako ni bil vročen vlagatelju do zadnjega dne za vložitev revizije, s čimer pa dokazne predloge ne omejuje zgolj na navedeno, saj glede podajanja dejstev in dokaznih predlogov, organ odločanja ni vezan na predlog vlagatelja, to velja le za vsebino očitanih kršitev. Glede dvoma v ceno izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da gre za njegovo oceno, saj izbrani ponudnik ne bi mogel podati tako ugodne ponudbe, če bi upoštevala tržne cene. Ker se vlagatelj že več kot deset let ukvarja s podobno dejavnostjo, ocenjuje, da ob upoštevanju enake ali podobne kvalitete storitev in opreme, cena izbranega ponudnika ni uresničljiva brez znižanja dosedanje kakovosti pogrebnih storitev in pogrebne opreme.

Naročnik je dne 02.08.2004 z dopisom, št. 16004/2004-7, zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da je bil postopek izpeljan korektno v skladu z 8. členom ZJN-1, saj je naročnik v postopku varoval vse zaupne podatke. Naročnik ugotavlja, da je bil predmetni postopek javnega naročila male vrednosti izveden v skladu z Navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti, ki ga je dne 30.12.2002 sprejel Župan Občine Pivka, kot predstojnik upravnega organa (v nadaljevanju: navodila). Naročnik navaja, da je v skladu s temi navodili za storitve v vrednosti od 1.000.000 do 5.000.000 predpisan sledeč postopek: izdaja sklepa o začetku postopka za izvedbo javnega naročila male vrednosti, pridobitev ponudb, priprava poročila o oddaji naročila javnega naročila male vrednosti in sklenitev pogodbe. Naročnik navaja, da so skladno z navodili vse obtožbe, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z razpisno dokumentacijo brezpredmetne. V zvezi z kršitvijo 15. člena ZJN-1 naročnik navaja, da so sredstva za storitev predvidena v Odloku o proračunu za leto 2004 (sprejet 03.12.2003). Glede očitka, da mora naročnik tudi v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti skrbno preveriti ceno in kakovost, pa navaja, da je v 3. členu navodil zahteva, da naročnik izbere najcenejšo ponudbo, kar je naročnik tudi storil. Prav tako pa naročnik zavrača očitek, da ni določil meril za izbor najugodnejše ponudbe in ni preveril cene izbranega ponudnika (ki je bila po navedbah vlagatelja neobičajno nizka), saj je v druge odstavku 14. člena navodil navedeno, da je merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba in je tako naročnik izbral cenejšega ponudnika. V zvezi s kršitvijo 74. člena ZJN-1 ter pošiljanjem obvestila o oddaji javnega naročila (78. člen ZJN-1) naročnik ugotavlja, da se zapisnik o odpiranju ponudb posreduje samo v primerih, ko se izvajajo naročila velike vrednosti. Vlagatelj zahtevka za revizijo pa je imel možnost, da zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, vendar zakonske možnosti ni izkoristil. Vlagatelj je bil o izbiri najcenejšega ponudnika pisno obveščen. Naročnik zaključuje, da je bil pri oddaji naročila male vrednosti v celoti upoštevan interni akt za oddajo javnih naročil male vrednosti, ki je v skladu z 124. in 125. členom ZJN-1.
Poleg zgoraj navedenega naročnik zavrača obtožbe, da vlagatelju ni želel vročiti internega akta za izvedbo javnih naročil male vrednosti, saj naj bi, po navedbah naročnika, naročnik vlagatelja dne 29.07.2004 telefonsko obvestil, naj zahtevo vloži pisno.
Naročnik prav tako zavrača očitke o ne tržnih cenah, saj je s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje dobil podatke o višini pogrebnine, ki znaša 121.527 SIT. Višina pogrebnine je namreč 80% delež nujnih stroškov pogreba v Republiki Sloveniji (računano iz povprečja). Iz tega sklepamo, da so ponudbene cene izbranega ponudnika realne.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 03.08.2004, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dopisom, št. 16004/2008-8, z dne 06.08.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddajal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1)). V prvem odstavku 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 so določene najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti in sicer različno za oddajo naročila za blago in storitve ter za oddajo naročila za gradnje. Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak pod pogoji, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje.

Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen). Če naročnik notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona. Ker je v ZJN-1 za oddajo naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja predvsem, ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega predpisa.

Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval "Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti", z dne 30.12.2002, s katerimi je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 125. člen ZJN-1.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni uporabil meril v skladu s 50. členom ZJN-1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. členu navodila določil: "Ravnanja naročnika in zaposlenih morajo temeljiti na naslednjih načelih: Izbrati je potrebno najcenejšo oz. najugodnejšo ponudbo:â??â??â??.".
V poglavju II.b navodil Vrednosti nad 1.000.000,00 SIT do 5.000.000,00 SIT (kjer je naročnik določil način oddaje javnega naročila za blago in storitve v tem cenovnem okviru) je naročnik v 14. členu določil: "Cena in usposobljenost ponudnika se preverjajo pisno. Dokazila o usposobljenosti se zahtevajo takrat, kadar gre za nepoznanega dobavitelja ali izvajalca, v primeru, ko obstaja sum, da dobavitelj ali izvajalec ni usposobljen oz. v primeru, ko gre za daljši dobavni rok ali storitev traja daljši čas.
Merilo za izbor je ekonomsko najugodnejša ponudba."

Naročnik mora v skladu s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1 pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji oziroma v vabilu k oddaji ponudb in način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik tudi ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.
V zvezi z uporabo meril velja ugotoviti, da naročnik meril za izbor najugodnejše ponudbe ni določil v vabilu k oddaji ponudb, prav tako pa iz citiranih določb navodila ni mogoče zaključiti ali bi naročnik moral, upoštevajoč vrednost javnega naročila, ponudbe ocenjevati v skladu z merilom najnižje cene ali z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe. Glede na to, da ni bilo mogoče ugotoviti merila za izbor najugodnejše ponudbe, posledično tudi ni mogoče preveriti način uporabe merila. Merila, na podlagi katerih naročnik izbere najugodnejšo ponudbo mora naročnik vedno določiti v vabilu k oddaji ponudb oz. morajo biti le - ta jasno opredeljena in ovrednotena v navodilu. Ravnanje naročnika v obravnavanem primeru, ko le - ta ni določi meril niti v vabilu k oddaji ponudb oziroma le - ta niso opredeljena in ovrednotena v navodilu, tako dopušča arbitrarno presojo naročnika o tem, katera merila in kako bo le - ta uporabil pri vrednotenju ponudb. Glede na navedeno velja zaključiti, da je zahtevek, v delu, ki se nanaša na uporabo meril utemeljen, saj v postopku revizije ni bilo mogoče objektivno preveriti načina ocenjevanja ponudb.

Glede navedb vlagatelja, ki se nanašajo na ocenjeno vrednosti javnega naročila v povezavi s kršitvijo 8. člena ZJN-1, časa trajanja javnega naročila določenega v vabilu k oddaji ponudbe in izbiro postopka oddaje javnega naročila ter tudi glede navedbe tehničnih in kakovostnih zahtev za posamezno vrsto pogrebnih storitev, ki so določene v razpisni dokumentaciji, velja ugotoviti, da je bil vlagatelj z navedenim seznanjen že ob prejemu vabila k oddaji ponudb. Na tem mestu velja vlagatelja tako zgolj opozoriti na peti odstavek 12. člena ZRPJN. Vlagatelj je bil namreč od dviga razpisne dokumentacije seznanjen s zahtevami naročnika. V kolikor je vlagatelj menil, da je bila razpisna dokumentacija nejasna (v kateremkoli delu) bi moral vlagatelj, upoštevajoč peti odstavek 12. člena ZRPJN, vložil zahtevek za revizijo pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila, saj je bil z zahtevami naročnika seznanjen že od dne prejema vabila k oddaji ponudb. Ta določba predstavlja način izvedbe načel hitrosti in učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeva navedba glede ocenjene vrednosti javnega naročila in časa trajanja naročila nanaša na samo vsebino vabila k oddaji ponudbe, zato bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo v zvezi s to kršitvijo vložiti pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je naročnik v vabilu k oddaji ponudb nejasno oziroma ne dovolj natančno določil predmet, obseg in trajanje javnega naročila javnega naročila ter hkrati ni dovolj natančno opredelil tehničnih in kakovostnih zahtev za posamezno vrsto pogrebnih storitev, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila izhaja iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, pri čemer mora isto obvestilo posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.
Vse zapisano pa velja tudi za navedbo vlagatelja, ki se nanaša na določitev meril v razpisni dokumentaciji ter navedbo, da je "merilo najnižje cene" mogoče uporabiti le ob izpolnjevanju tehničnih in kakovostnih meril, kakor tudi na očitek, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za začetek postopka..
Na tem mestu velja vlagatelja zgolj opozoriti, da ZJN-1 ne določa obveznosti naročnika, da objavijo oziroma potencialne ponudnike seznanijo z ocenjeno vrednostjo javnega naročila. Odločitev o tem ali bo naročnik potencialne ponudnike seznanil z ocenjeno vrednostjo javnega naročila je v pristojnosti naročnika. Naročnik pa se glede na predmet javnega naročila upoštevajoč razmere na trgu odloči ali bo potencialne ponudnike seznanil z ocenjeno vrednostjo javnega naročila ali ne.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno, zaradi česar bi moral naročnik ravnati v skladu s 53. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija opozarja, da navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.".
V 53. členu ZJN-1 je določeno ravnanje naročnika v primeru, da ugotovi neobičajno nizko ponudbeno ceno. Naročnik lahko torej uporabi določbo 53. člena ZJN-1 šele potem, ko je ugotovil, da katera izmed ponudb vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 sicer ne vsebuje definicije neobičajno nizke cene, vendar velja ugotoviti da je to cena, ki pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Pri tem velja posebej ugotoviti, da ne gre za neobičajno nizko ceno, če je cena zgolj nižja od povprečnih cen pri istovrstnih poslih oziroma je nižja od cen ostalih ponudnikov. Katera cena in pod katerimi pogoji se šteje za neobičajno nizko ceno, zakon ne določa in je zato odločitev prepuščena naročnikovi poslovni oceni v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ponudbe s takšno ceno ne sme vnaprej izločiti, ampak mora najprej ugotoviti razloge za takšno ceno. Namreč, zgolj nizka cena ni nujno prepovedana. Na prenizko ceno se je potrebno odzvati le tedaj, če je cena nizka zaradi določenih razlogov (zloraba prevladujočega položaja, nelojalna konkurencaâ??). Naročnik bi v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 sicer res lahko preveril realnost ponudbene cene izbranega ponudnika - vendar le v primeru, če bi sam ocenil, da je navedena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Ker pa naročnik v obravnavanem primeru ne dvomi v zmožnost izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročniku tudi ni mogoče očitati, da je s tem, ko ni preverjal njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1.

Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik kršil 74. člen ZJN-1, ki določa vsebino zapisnika o odpiranju ponudb, čeprav vlagatelj v nadaljevanju to kršitev utemeljuje z navedbo, da mu zapisnik o izbiri ni bil vročen. Iz navedenega je mogoče sklepati, da vlagatelj naročniku očita, da mu ni bil vročen zapisnik o odpiranju ponudb, kar naj bi posledično pomenilo kršitev 75. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik zapisnik o odpiranju ponudb posredovati vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Prav tako pa vlagatelj naročniku tudi očita, da o izbiri najugodnejšega ponudnika ni bil obveščen v skladu z 78. členom ZJN-1.
Na tem mestu velja najprej poudariti, da je naročnikov dopis, št. 16004/2004-1, z dne 15.07.2004, glede na njegovo vsebino šteti za obvestilo naročnika o njegovi odločitvi, saj je bil s tem dopisom vlagatelj seznanjen, kdo je bil najcenejši ponudnik.
Upoštevajoč vse zgoraj zapisano o načinu oddaje javnih naročil male vrednosti velja ugotoviti, da mora naročnik oddati javno naročilo male vrednosti v skladu z internim navodilom. V zvezi z navedenima kršitvama velja ugotoviti, da interno navodilo ne določa obveznosti naročnika, da ponudnikom pošlje zapisnik o odpiranju ponudb in ponudnike obvesti o svoji odločitvi v skladu z 78. členom ZJN-1. Naročnik je tako v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ravnal v skladu z navodilom, pri tem pa ni kršil temeljnih načel javnega naročanja, zato je zahtevek v tem delu neutemeljen.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da interni akt ni skladen z določbami ZJN-1 velja ugotoviti, da Državna revizijska komisija odloča o konkretnih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila oziroma v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja samo, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (124. člena ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. Presoja pravilnosti ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti pa se ravno zaradi v veliki večini v internih predpisih ne dovolj natančno določenem (s strani naročnika) postopku oddaje presoja skozi presojo spoštovanja zlasti temeljnih načel javnega naročanja, ki jih določa ZJN-1 v členih od 4. do vključno 7. Glede na navedeno Državna revizijska komisija v postopku revizije ne presoja skladnosti internega navodila naročnika z določbami ZJN-1.

Državna revizijska komisija je ob presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo tako ugotovila, da ni bilo mogoče preveriti naročnikovega ocenjevanja prispelih ponudb, zaradi česar je v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.08.2004


mag. Marija Bukovec Marovt
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnica Janja Luin, Ferrarska 14, Koper
- Občina Pivka, Kolodvorska 5, Pivka
- KLUN d.o.o., Partizanska 46, Sežana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana