018-173/04 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-173/04-23-1386

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje svetovalnega inženiringa pri vodenju projekta in izgradnji objekta Klinični center Nova pediatrična klinika v Ljubljani in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja LOKAINVEST d.o.o., Kapucinski trg 7, škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška družba Golob, Bernik Bogataj o.p., d.n.o., Kidričeva cesta 1, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.8.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi. Odločitev naročnika o oddaji naročila, ki je razvidna iz sklepa o oddaji naročila, št. 3531-4/2004-37, z dne 1.6.2004, se razveljavi.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 365.860,00 SIT SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.2.2004 sprejel sklep, št. 3531-4/2004-2, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 14/2004, z dne 13.2.2004, pod številko objave Ob-4343/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 3531-4/2004-18, z dne 8.3.2004, je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 1.6.2004 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št. 3531-4/2004-37, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje IMOS d.d., Dunajska 56, Ljubljana.

Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 7.6.2004, v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Z dopisom, z dne 17.6.2004, je vlagatelj ponovno zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer je navedel, da želi predvsem obrazložitev ocenjevanja referenc, saj naj iz pogojev, objavljenih v razpisni dokumentaciji, ne bi bilo razvidno, da bo naročnik reference ocenjeval glede na vrednost posamezne gradnje in ne glede na vrednost seštevka več gradenj. Naročnik je obrazloženo obvestilo o oddaji naročila izdal dne 11.6.2004 (dokument št. 3531-4/2004-43).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.6.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev sklepa o oddaji javnega naročila in zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o razveljavitvi napadenega sklepa do dne plačila.
Vlagatelj navaja, da iz obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila ni mogel ugotoviti, kako je naročnik točkoval reference, predvsem pa mu ni bilo jasno, katera dela po predloženih referencah naj še ne bi bila zaključena. Zato je od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila, naknadno pa je v izogib zapletom glede vsebine obrazloženega obvestila naročnika še izrecno zaprosil za obrazložitev ocenjevanja referenc. Iz obrazloženega obvestila izhaja, navaja vlagatelj, da je naročnik pri njegovih pogodbenih partnerjih preverjal reference, ki jih je vlagatelj priložil svoji ponudbi, in jih vrednotil drugače, kot pa je izhajalo iz posamezne reference. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem presegel svoja zakonska pooblastila. V primeru, da je naročnik podvomil v vlagateljeve reference, bi lahko od njega zahteval dodatna dokazila, nikakor pa ne bi smel sam kontaktirati z vlagateljevimi sopogodbeniki in preverjati, ali držijo številke, ki so jih ti potrdili ali ne. Ravnanje naročnika je nesmiselno, vlagatelju pa je z njim povzročil tudi moralno škodo (sopogodbeniki so spraševali vlagatelja, kakšne dokumente je predložil, da je naročnik dvomil v njihovo istovetnost). Pogodbe, katerih predložitev je naročnik očitno zahteval od vlagateljevih sopogodbenikov, veljajo za poslovno skrivnost, naročnik pa nima nikakršnega pooblastila, da zahteva predložitev takih listin, saj iz razpisne dokumentacije izhaja samo, da mora ponudnik predložiti reference (in v kakšni obliki morajo biti te reference). Nadalje je za vlagatelja vprašljivo, s kom se je naročnik pri njegovih sopogodbenikih dogovarjal. Ni namreč nujno, da je bil obseg opravljenih del enak obsegu iz osnovne pogodbe, saj se večkrat pokaže, da je potrebno opraviti še dodatna dela, s čimer se poveča tudi vrednost pogodbenih del. Ta dela in njihova vrednost so navadno vsebovana v dodatkih k osnovnim pogodbam, katerih pa naročnik očitno ni preverjal. Naročnik bi zato moral upoštevati vrednosti, navedene in potrjene v predloženih referencah, v primeru dvoma pa bi moral ravnati v skladu s svojimi zakonskimi pravicami oz. pooblastili. Vlagatelj zato vztraja pri referencah v vrednosti in v obliki, kot jih je priložil svoji ponudbi in kot take bi jih moral upoštevati tudi naročnik.
Glede posameznih referenc vlagatelj ugotavlja, da naročnik ne loči svetovalnega inženiringa in nadzora, zaradi česar je prišlo do napačnega vrednotenja njegovih referenc. Pri referenci "SNG Opera in balet" vlagatelju ni jasno, od kod naročniku podatek, da svetovalni inženiring na tem projektu še ni končan, saj vlagatelj sicer še ne bi mogel pridobiti reference. Res pa je, da dela še niso končana in vlagatelj še ni dokončal svoje nadzorne funkcije, kar pa tako ali tako ni predmet te reference, zato bi moral naročnik vlagatelju priznati celotno referenco, saj je bil svetovalni inženiring za celoten projekt končan.
Pri referenci "Občina Domžale - plinifikacija" vlagatelj ugotavlja, da je bil svetovalni inženiring za omenjeni projekt končan s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je investitor pričel z gradnjo. V času gradnje izvaja vlagatelj pri tem projektu tudi funkcijo nadzora, kar ne pomeni, da je mogoče referenco za svetovalni inženiring skrčiti na podatek, koliko projekta je tudi dejansko zgrajenega. Svetovalni inženiring je bil opravljen za celoten projekt, zaradi česar bi moral naročnik vlagatelju priznati celotno referenco, ne pa le referenco za dejansko izgrajeni del projekta.
Pri referenci "Obrtna cona Trata" vlagatelj navaja, da začetek gradbenih del nima nikakršne povezave s svetovalnim inženiringom, ki je bil v konkretnem primeru že končan. Vlagatelj je svetovalni inženiring za ta projekt končal s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, ob gradnji pa bo izvajal funkcijo nadzora. Zaradi tega bi moral naročnik vlagatelju za ta projekt priznati celotno referenco.
Glede reference "Poljanski vodovod" vlagatelj navaja, da tudi v tem primeru začetek gradnje nima nikakršne povezave s svetovalnim inženiringom. Storitev, ki je merodajana za referenco v tem postopku oddaje javnega naročila, je vlagatelj že končal in opravil, zato bi moral naročnik upoštevati referenco v celoti.
Pri referenci "MšZš in Visoka šola za zdravstvo" vlagatelj navaja, da se naročnik tudi tukaj ne more sklicevati na konec gradnje, saj je bila vlagateljeva storitev svetovalnega inženiringa končana pred začetkom gradnje (s pridobitvijo gradbenega dovoljenja), zdaj pa vlagatelj opravlja le še nadzor in bi mu moral naročnik priznati referenco v celoti.
Glede osebnih referenc strokovnih oseb vlagatelju ni jasno, zakaj je naročnik priznal le reference v višini, kot izhaja iz obrazloženega obvestila, ne pa referenc v celoti, prav tako mu tudi ni znano, katere reference je upošteval in katerih ne. Po vlagateljevem mnenju bi moral naročnik priznati osebne reference v celoti, vsekakor pa bi moral najpozneje v obrazloženem obvestilu pojasniti tudi način obravnavanja osebnih referenc.
Zaradi pomanjkanja obrazložitve vlagatelj ne more preveriti, ali je način ocenjevanja osebnih referenc pravilen ali ne. Prav zato je od naročnika izrecno zahteval, naj mu sporočil, na kakšen način je ocenjeval reference, vendar pa naročnik njegovemu pozivu ni v celoti sledil, pa čeprav je bila ocena vlagateljeve ponudbe problematična prav pri ocenjevanju referenc.
Vlagatelj je trdno prepričan, da je zaradi očitanih napak pri ocenjevanju njegove ponudbe prišlo na naročnikovi strani do takih napak, da je njegova ponudba ocenjena povsem napačno in neustrezno, zaradi česar je okrnjen osnovni namen javnega naročanja in bi bilo potrebno postopek oddaje razveljaviti.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT ter stroškovnik, v katerem zahteva povračilo naslednjih stroškov: takso za revizijo, 50 točk za sestanek s stranko in pregled listin, 100 točk za zahtevo za obrazloženo obvestilo, 20 točk za posredovanje obrazloženega obvestila stranki, 3.250 točk za zahtevek za revizijo, 20 točk za obvestilo stranki, 1.860 SIT za administrativne in poštne stroške ter 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, št. 3531-4/2004-45, z dne 16.7.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je osnovno pravilo pri ocenjevanju ponudb spoštovanje načela o ne spreminjanju ponudb, kar pomeni, da po poteku roka za predložitev le-teh ni dovoljeno spreminjati, dopolnjevati iz nepravilne ponudbe narediti pravilno ponudbo ali iz manj ugodne ponudbe narediti ugodnejše. Naročnik lahko v skladu s 54. členom ZJN-1 v postopku analiziranja ponudb zahteva le pojasnitev že navedenih dejstev, ne sme pa zahtevati kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Naročnik navaja, da se je za merilo referenc odločil zato, ker gre pri tem razpisu za zahtevno storitev, kvaliteta ali nekvaliteta le-te pa lahko močno vpliva na stroške celotne investicije, ki so najmanj 50 krat višji od cene teh storitev. Naročnik je zahteval seznam najvažnejših opravljenih storitev svetovalnih inženiringov, ki jih je ponudnik izvedel pri gradnjah doma in v tujini v zadnjih petih letih. S tem želi oceniti pričakovano kvaliteto storitve. Kvaliteta storitve je v veliki meri odvisna od ponudnikovih znanj in sposobnosti njegovega kadra, kar pa lahko naročnik ocenjuje le s potrjenimi referencami o že izvršenih podobnih storitvah, in sicer s takšnimi podatki, ki jih lahko tudi preveri, najlaže pri tistem, ki jih je potrdil. Ker je naročnik pri nekaterih potrjenih referencah upravičeno dvomil, da gre za že opravljene sorodne storitve, je to pri naročnikih preveril in v nekaj primerih se je izkazalo, da navedene storitve sploh še niso zaključene. Naročnik je prepričan, da ponudniku ni povzročil nikakršne škode, saj je posamezno referenco preverjal pri tisti pravni osebi, ki jo je potrdila.
Naročnik navaja, da ni mogel upoštevati referenc, kjer storitve še niso opravljene, referenc, kjer so bile storitve opravljene pred več kot petimi leti, ter referenc, kjer je šlo pri storitvah le za izdelavo investicijske dokumentacije (predinvesticijska zasnova za Poljane, projekt za komunalno infrastrukturo v obrtni coni Trata).
Glede očitkov, da ne loči svetovalnega inženiringa od nadzora, naročnik navaja, da je investitor v osnutku pogodbe opredelil obseg del v 3. členu. Predmet ponujenih storitev je: I. Svetovalni inženiring: A. Tehnično svetovanje, B. Zastopanje naročnika v zvezi z gradnjo, C. Nadzor nad izvajanjem del, II. Vodenje projekta. Utemeljitve in pojasnila vlagatelja izhajajo iz vsiljevanja napačne predpostavke, da bi moral naročnik kot reference s področja svetovalnega inženiringa šteti vsak posamezen posel, ki ga je ponudnik opravil na področju tehničnega svetovanja, in ne samo posle, ki so z zgraditvijo in začetkom uporabe objektov, ki so bili njihov predmet, že izpolnili svoj namen in je mogoče ocenjevati, ali so bili uspešni ali ne. Da bi utemeljil svoje napačno sklepanje, da svetovalni inženiring povsem tvorijo že samo posamezni posli svetovanja in zastopanja investitorja do pridobitve gradbenega dovoljenja, ko se gradnja objekta niti še ne začne, vlagatelj očita naročniku, da ne loči svetovalnega inženiringa in nadzora, kakor da bi naročnik štel samo nadzor za zadostno opravilo, da bi njegov izvajalec lahko trdil, da je izvajal svetovalni inženiring. Tak očitek je neupravičen in izmišljen, pa tudi ne sodi v kontekst tega postopka.
Naročnik navaja, da je izhajal iz stališča, ki prevladuje v teoriji in praksi, da je svetovalni inženiring sestavljen iz več opravil, pri tem pa so bistvena prav opravila, ki jih izvajalec, v literaturi in praksi pogosto imenovan s skrajšanim pojmom "inženir", izvaja med gradnjo objekta, t.j. po pridobitvi gradbenega dovoljenja in do pridobitve uporabnega dovoljenja. Ta opravila inženirja so izčrpno določena v pogojih za različne vrste pogodb pri gradnji objektov Mednarodne zveze svetovalnih inženirjev FIDIC, ki jih je v Sloveniji izdala Gospodarska zbornica Slovenije in jih je šteti za konstitutivni del dobre strokovne prakse pri graditvi objektov. Pojem "svetovalni inženiring" v slovenski zakonodaji ni definiran, je pa enak kot kodificirani pojem (točka 5.4. prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 47/04; v nadaljevanju: ZGO-1)), tehnično svetovanje, ki obsega svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov. Tehnično svetovanje oziroma svetovalni inženiring obsega po naročilu investitorja izvajanje poslov, ki so po zakonu sicer obveznost investitorja, vendar jih ta iz kakršnegakoli razloga ne more ali ne želi opraviti sam. V svetovalnem inženiringu oziroma tehničnem svetovanju je poleg svetovanja investitorju bistvena vsebina zastopanje investitorja. Čeprav v tehnično svetovanje ali svetovalni inženiring sodi več posameznih poslov, ki se lahko dogovorijo tudi s posameznimi pogodbami, pa bi bilo neprimerno samo posamezne posle ali samo manjši del poslov, ki sicer sodijo na področje svetovalnega inženiringa, šteti za svetovalni inženiring. Svetovanje v okviru svetovalnega inženiringa obsega dajanje nasvetov, nadaljuje naročnik, ki so lahko podlaga za sprejemanje različnih investitorjevih odločitev s področja njegovih pravic in obveznosti. Obsežnejša in zahtevnejša ter od svetovanja težko ločljiva in za investitorjev uspeh bistvena druga vsebina svetovalnega inženiringa pa je zastopanje investitorja. To obsega zlasti zastopanje pred gradbenimi organi in drugimi nosilci javnih pooblastil v upravnih postopkih pridobivanja projektnih pogojev, soglasij, gradbenega in uporabnega dovoljenja ter zastopanje pred drugimi udeleženci pri graditvi objektov: projektantom, revidentom projektne dokumentacije, izvajalcem in tudi nadzornikom, če je to druga oseba kot inženir. Že sam inženir lahko v okviru svetovalnega inženiringa, če je ta res celovit in če je taka vsebina njegove pogodbe, opravi vse posle vseh naštetih udeležencev. Kakor izhaja iz vsebine razpisne dokumentacije zadevnega odprtega postopka, je v njem naročnik iskal prav to: inženirja, ki je sposoben opraviti celovit svetovalni inženiring od začetka graditve do konca gradnje in začetnega obdobja uporabe objekta, zatrjuje naročnik. Zato je pod referencami s področja svetovalnega inženiringa pričakoval in ocenjeval dokazila o inženirskih storitvah, ki niso omejene samo na posamezna, lahko tudi zelo enostavna opravila, v katerih izvajalec še sploh nima opravka z vsemi ostalimi udeleženci pri graditvi in opravi za investitorja samo posamezne posle. Ker ni zahteval podrobnih analiz in dokazil o strukturi takih poslov svetovalnega inženiringa, je kot najboljši, smotrni in namenu referenc sorazmeren približek objektivnemu, za vse ponudnike enakemu in nediskriminatomemu merilu za ugotavljanje verodostojnosti referenc, upošteval navedbe in dejstva, ali je objekt, ki se v referencah ponudnikov navaja, bil zgrajen ali ne. Ker je vsaj v enem primeru vlagateljeve reference jasno, da nova opera v Ljubljani še ne obstaja, je to upravičeno sprožilo preverjanje nekaterih vsebin nekaterih ponudnikovih referenc. Naročnik navaja, da se pri tem preverjanju ni z nikomer dogovarjal, temveč je izdajatelje referenčnih potrdil pisno prosil za ustrezna pojasnila in tudi ni zahteval kakršnihkoli podatkov, ki bi lahko bili poslovna skrivnost, če pa je kljub svoji volji do takih podatkov prišel, jih po pravilih vodenja postopka javnega naročila tudi sam varuje kot zaupne in zato vlagatelj ne more utrpeti nikakršne škode. Naročnik s tem ni presegel kakršnihkoli pooblastil in še najmanj zakonskih, saj zakon načina ugotavljanja dejanskega stanja na tak način sploh ne ureja ali kakorkoli omejuje. Noben predpis ali uzanca tudi ne prepovedujeta naročnikovih poizvedb, da naročnikovo ravnanje ni bilo nesmiselno, temveč popolnoma utemeljena pa izhaja že iz ostalih navedb v tem sklepu. Prav tako je neutemeljena vlagateljeva trditev, da bi mu taka naročnikova poizvedba lahko povzročila kakršnokoli moralno škodo. Naročnik namreč tudi nikoli ni podvomil v istovetnost ali verodostojnost predloženih referenc, ni pa mogel biti prepričan, ali so res izkazovale opravljene posle svetovalnega inženiringa ali samo posamezna opravila, ki ga tvorijo. Naročnik ni štel gradbenega nadzora samega po sebi za svetovalni inženiring, prav tako pa ni štel za svetovalni inženiring samo svetovanja in zastopanja investitorja do pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, kar predstavlja premajhen vrednostni, kakovostni in količinski delež celotnega investicijskega objekta in vloge svetovalnega inženirja v njem, da bi bilo na njegovi podlagi že mogoče soditi, ali je izvajalčevo prizadevanje za naročnikov uspeh, ki mu je bilo naloženo s pogodbo o naročilu, bilo uspešno ali ne. Na podlagi navedenih dejstev naročnik vztraja pri dejstvu, da ni mogoče šteti za dokončan posel svetovalnega inženiringa na objektu, za katerega je komaj pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma na objektu, za katerega še ni pridobljeno uporabno dovoljenje. Tako štetje bi bilo v izrecnem nasprotju z vsebino in izrekom pogojev iz razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik dosledno uporabljal preteklik in je v zvezi s tem gramatikalna razlaga bistvenega pomena.
Naročnik citira točki 3 in 4 ter podtočko 3 poglavja C 08 razpisne dokumentacije in navaja, da v skladu z navedenimi pogoji ni mogel in smel upoštevati kot posle svetovalnega inženiringa, ki jih je ponudnik že opravil, tiste posle, kjer je bilo komaj pridobljeno gradbeno dovoljenje. Kaj je gradnja in kdaj se gradnja komaj začne, je določeno v 7. točki prvega odstavka 2. člena ter v 3. členu ZGO-1. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja se gradnja niti še ne začne, kaj šele, da bi bila končana. Gradnja se sme začeti šele, ko gradbeno dovoljenje postane pravnomočno oziroma pod določenimi pogoji, ko postane dokončno. Kjer gradnje (še) ni bilo, tudi posla svetovalnega inženiringa pri gradnji še ni moglo biti, kaj šele, da bi ga bil kdo že izvedel. Glede na predmet ponujenih storitev in glede na razlog, zakaj je naročnik postavil merilo "reference", je nujno, da je naročnik postopal, kot navaja v nadaljevanju.
Ponudnik je podpisal tudi dve izjavi, in sicer da v celoti razume, kaj je predmet javnega naročila, ter da so v ponudbi vsi podatki točni. Naročnik navaja, da je v celoti sledil cilju, da pri ocenjevanju upošteva reference ponudnika, na podlagi katerih lahko ocenjuje pričakovano kvaliteto storitev, ki so predmet razpisa. V nadaljevanju naročnik analizira reference, ki jih je predložil vlagatelj, in sicer:
1. obnova SNG; investitor Ministrstvo za kulturo,
2. plinifikacija; investitor Občina Domžale,
3. PP Moste, Generalna policijska uprava; investitor Ministrstvo za notranje zadeve,
4. plinifikacija škofja Loka, stanovanjsko naselje Podlubnik, plinifikacija Stara Loka, stanovanjski kompleks Frankovo naselje, stanovanjski kompleks Pod Plevno, obrtna cona Trata, poljanski vodovod; investitor Občina škofja Loka,
5. Visoka šola za zdravstvo; investitor MZZšš in Univerza v Ljubljani.
Naročnik navaja, da so priložena strokovna priporočila naročnika v originalu, kvadratura površin pa ni nikjer navedena. V obrazcu, ki ga izpolnjuje ponudnik, je zapisano, da so pri vseh zgoraj naštetih investicijah izvajali storitve svetovalnega inženiringa in gradbenega nadzora. Pri pregledu originalnih priporočil pa je razpored naslednji:
- 1. svetovalni inženiring in nadzor pod točko 1, 3 in 4 delno, 5, kar v seštevku znaša 19.231 MIO,
- 2. koordinacija pri plinifikaciji območja občine Domžale, kar v seštevku znaša 3.500 MIO,
- 3. plinifikacija v mestu škofja Loka, stanovanjsko naselje Podlubnik I in II, plinifikacija Stare Loke, stanovanjski kompleks Frankovo naselje, stanovanjski kompleks Pod Plevno, kar v seštevku znaša 12.400 MIO,
skupaj 35.131 MIO.
Priložena lista pomembnejših projektov za obdobje 1995-2004, in sicer 15 poslovno stanovanjskih objektov, 37 objektov družbenega pomena (šole, zavodi, zdravstveni dom, kulturne ustanove, objekti za prosti čas in rekreacijo), 30 poslovno trgovskih in industrijskih objektov, 21 objektov nizkih gradenj, 13 energijskih objektov, investicijski programi in vrednotenje podjetij ni predmet razpisa in ni bilo upoštevano.
Naročnik navaja, da je strokovna komisija zaradi preverjanja verodostojnosti izdanih referenc vsem investitorjem dne 5.5.2004 poslala poziv, v katerem je od njih zahtevala natančno navedbo obdobja pričetka in zaključka del, navedbo opravljenih storitev ponudnika in kopijo listin, ki izkazujejo pravno razmerje s ponudnikom. Po pregledu dopolnjene dokumentacije je strokovna komisija ugotovila:
- Za referenco "SNG Opera in balet": Investitor je odgovoril, da dela še niso končana. Zaključili so projekt za gradbeno dovoljenje, v zaključeni fazi je izdelava ureditvenega načrta, izdeluje se investicijski program. Mnenje strokovne komisije je, da referenc ponudniku ni mogoče upoštevati, ker je zahteva iz razpisne dokumentacije, ki določa: seznam najvažnejših opravljenih storitev svetovalnih inženiringov, ki jih je ponudnik izvedel pri gradnjah doma in v tujini v zadnjih 5 letih z navedbo...
- Za referenco "Občina Domžale - plinifikacija": Investitor je odgovoril dne 11.5.2004. Verodostojnost referenc potrjujejo z uporabnim dovoljenjem za plinifikacije v občini Domžale, vsota GOI del je 573.500.000,00 SIT. Mnenje strokovne komisije je, ob dodatnih poizvedbah pri pooblaščeni osebi investitorja, da je vlagatelj ta dela izvršil in da se upoštevajo izvedena v višini 573.500.000,00 SIT.
- Za referenco "Ministrstvo za notranje zadeve": Investitor je odgovoril, da sta bili pogodbi za PP Moste in GPU sklenjeni za storitev inženiringa, kot izhaja iz pogodbe. Strokovna komisija je pri vpogledu v pogodbo videla, da je sklenjena naslednja storitev z vsebino: Pogodba o izvajanju storitev inženiringa za nakup objekta za Policijsko postajo Moste oziroma za nakup samo stavbnega zemljišča za zgraditev objekta PP Moste, ki jo je šteti med storitve svetovalnega inženiringa. Za objekt GPU, ki je pri vlagatelju naveden kot že izvedena referenca svetovalnega inženiringa, pa strokovna komisija ugotavlja, da storitev sploh še ni začeta, ker tudi sama pogodba z MNZ ni sklenjena. Strokovna komisija meni, da objekt GPU ne spada v obravnavo danih referenc ponudnika. Strokovna komisija storitve celotnega omenjenega inženiringa (pod to točko) šteje med dejavnosti Svetovalnega inženiringa v višini 7.811 MIO SIT.
- Za referenco "Občina škofja Loka": Investitor je odgovoril dne 13.5.2004. Po pregledu dopolnjenih strokovnih priporočil, strokovna komisija ugotavlja naslednje. Plinifikacija v mestu škofja Loka ne ustreza. Stanovanjsko naselje Pod Lubnik ne ustreza. Plinifikacija Stara Loka: kombinacija pod tč. l. ne ustreza. Stanovanjski kompleks Frankovo naselje ne ustreza. Stanovanjski kompleks Pod Plevno ne ustreza. Obrtna cona Trata ne ustreza (priložena je pogodba s ponudnikom za izdelavo "projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo PGD in PZI za "izgradnjo komunalne infrastrukture na območju obrtne cone Trata" v višini 10 MIO SIT z dne 30.6.2003; GOI dela se še niso pričela in ponudnik svoje storitve še ni zaključil). Poljanski vodovod ne ustreza (investitor je k predinvesticijski zasnovi priložil prilogo, iz katere je razvidno, da je izdelovalec predinvesticijske zasnove vlagatelj; v zasnovi so vsi elementi predinvesticijske zasnove, kjer je jasno, da se gradnja ni pričela; rok september 2003 do junij 2004 je predviden za pridobitev služnostnih pogodb). Strokovna komisija je ugotovila, da navedene reference ne ustrezajo zahtevi iz razpisne dokumentacije.
- Za referenco "MšZš in Visoka šola za zdravstvo": Investitor je odgovoril, da je bila pogodba za storitve opravljanje svetovalnega inženiringa pri investiciji UL VšZ II. faza z vlagateljem sklenjena 8.5.2002 in potrjuje, da je ponudnik na podlagi te pogodbe že dokončal nadzor in storitve svetovalnega inženiringa pri izdelavi projektne dokumentacije IP, PGD, PZR, PZI za II. fazo objekta UL VšZ, sklenjene s podjetjem Studio Locus d.o.o.. Objekt še ni zaključen in GOI dela se izvajajo. Strokovna komisija je mnenja, da prizna opravljeno delo svetovalnega inženiringa za zaključen del I. faze projektiranja (investicijsko, projektno, tehnično svetovanje ), ki ga je opravil vlagatelj: 1.300 MIO torej 4 %. 52.000.000,00 SIT ustreza.
Strokovna komisija je tako vlagatelju priznala naslednjo vrednost pod:
a. ) 8.436.500.000,00 SIT
b.) po priloženi tabeli
c. ) po priloženi tabeli
d.) osebne reference: prizna strokovnima osebama (po navedeni tabeli) naslednjo vrednost: G.U.: 805.000.000,00 SIT; V. G.: 4.415.000.000,00 SIT, skupaj : 5.220.000.000,00 SIT.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči naročniku, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. V primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer se izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba v roku treh dni na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je Državno revizijsko komisijo z dopisom, z dne 26.7.2004, obvestil o vloženem zahtevku za revizijo. V tem dopisu vlagatelj navaja, da naročnik o njegovem zahtevku za revizijo ni odgovoril, zato vlagatelj zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj tudi navaja, naj Državna revizijska komisija pri odmeri stroškov, nastalih v postopku z revizijo, odmeri stroške zahtevka v višini 3.750 točk in ne 3.250 točk, kakor je vlagatelj pomotoma navedel.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. NVD-841/04-1349, z dne 27.7.2004, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN pozvala, naj nemudoma odstopi vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in pojasni, v kakšni fazi je postopek revizije oddaje javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 3531-4/2004-49, z dne 28.7.2004, odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in pojasnil, da je svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo sprejel v 15 dnevnem zakonskem roku, vendar s to odločitvijo pooblaščenec ni mogel biti seznanjen, ker priporočene pošiljke zaradi letnega dopusta ni sprejel (poizvedbe na pošti škofja Loka). Ne glede na to naročnik šteje, da se je vlagatelj odločil nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik v skladu prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je dolžan v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb najprej preveriti, ali ponudba posameznega ponudnika izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in ali jo je posledično z vidika 13. točke 3. člena ZJN-1 mogoče označiti za pravilno. V skladu s 76. členom ZJN-1 mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, ter po opravljenem ocenjevanju ponudb izbrati najugodnejšo ponudbo. Naročnik torej sprejme odločitev o oddaji naročila po pregledu in ocenjevanju ponudb (prvi odstavek 78. člena ZJN-1). V postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb mora naročnik najprej preveriti, ali je ponudnik predložil ponudbeno dokumentacijo tako, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, ter ali je iz predloženih ponudbenih dokumentov razvidno, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, ki se nanašajo na statusno, ekonomsko-finančno, tehnično in kadrovsko sposobnost. Če naročnik ugotovi, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji (10. točka 3. člena ZJN-1), njegovo ponudbo označi za pravilno, jo oceni v skladu s postavljenimi merili kot elementi za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb (9. točka 3. člena ZJN-1) ter jo ob upoštevanju in primerjanju ostalih pravilnih ponudb razvrsti na lestvici ocenjevanja.

V postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb mora naročnik ravnati kot dober gospodarstvenik oz. dober gospodar, kar pomeni, da mora vse ponudbene dokumente in njihovo vsebino pregledati z dolžno skrbnostjo. Naročnik mora najprej preveriti, ali je ponudnik predložil vse dokumente, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, ali so ti dokumenti formalno pravilni in ali njihova vsebina izkazuje izpolnjevanje pogojev oz. meril. V primeru, ko nastane dvom o formalni ali vsebinski pravilnosti posameznega ponudbenega dokumenta, mora naročnik ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja, zlasti načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), ter kogentnih določil ZJN-1 verodostojnost dokumenta ustrezno preveriti. ZJN-1 ne zapoveduje, da mora naročnik dodatne informacije oz. pojasnila zahtevati le od ponudnikov, oz. ne prepoveduje, da naročnik dodatnih pojasnil ne bi smel iskati tudi pri drugih osebah, ki so določen ponudbeni dokument bodisi izdale bodisi potrdile njegovo vsebino. Pač pa ZJN-1 v 54. členu postavlja osnovno pravilo o nespremenljivosti ponudb: če naročnik v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb od ponudnikov zahteva dodatna pojasnila, pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Ponudba, ki je v trenutku poteka roka za predložitev ponudb nepravilna, kasneje (s pomočjo dodatnega pojasnjevanja s strani ponudnikov) ne more konvalidirati.

Pojasnjevanje ponudbe in njenih dokumentov je potrebno takrat, ko iz njih ni jasno razvidna ponudnikova volja oz. ko naročnik dvomi o pomenu ali vsebini posameznih elementov ponudbe. Pojasnjevanje in dopolnjevanje se lahko nanaša le na že (pravočasno) predložene dokumente, nikakor pa ponudnik ne sme dopolniti ponudbe z dokumentom, ki bi povzročil, da bi ponudba, ki je bila v trenutku poteka roka za predložitev nepravilna, postala pravilna. Medtem ko ZJN-1 v 54. členu postavlja jasno pravilo o nespremenljivosti ponudb, v skladu s katerim nepravilna ponudba kasneje, med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ne more konvalidirati, pa gre dopustiti možnost, da naročnik v postopku pojasnjevanja ponudbene vsebine ugotovi, da je iz pojasnjenih predloženih ponudbenih dokumentov razvidno, da ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije ali da je treba ponudbeno vsebino ovrednotiti na drugačen način.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik od investitorjev, ki so potrdili vlagateljeve predložene reference, zahteval dodatna pojasnila o datumih začetka in dokončanja del, vsebini izvedenih investicij, datumih tehničnega prevzema in odločb uporabnega dovoljenja ter listinah, ki izkazujejo pravno razmerje z vlagateljem. Glede na zgoraj navedeno ni mogoče ugotoviti, da je naročnik s tem, ko je od investitorjev zahteval dodatna pojasnila, kršil 54. člen ZJN-1, saj ima naročnik, ob upoštevanju pravila o prepovedi konvalidacije ponudbe, pravico in dolžnost preveriti ponudbene dokumente ne samo pri ponudnikih, v ponudbah katerih opazi nejasnosti, pač pa tudi pri drugih osebah, ki izdajajo ali potrjujejo ponudbene dokumente. Ob tem velja pripomniti, da je naročnik v točki C08 poglavja C razpisne dokumentacije (Dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo) na strani 49 od ponudnikov zahteval predložitev dokazil, da razpolagajo z ustreznimi zmogljivostmi, in sicer seznam strokovnih kadrov z listinami, ki dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev, ter seznam najvažnejših opravljenih svetovalnih inženiringov pri izgradnji doma ali v tujini v zadnjih 5 letih, z navedbo vrednosti pogodb, datumi sklenitev pogodb in navedbo naročnikov, ki morajo dokazilo v obliki potrdila v originalu žigosati in podpisati ali kopijo potrdil v originalu notarsko overiti. V točki C09 poglavja C razpisne dokumentacije na strani 50 pa je naročnik od ponudnikov zahteval podpis izjave, da si naročnik lahko ogleda oziroma preveri ponudnikove zmogljivosti, kot tudi način ugotavljanja kakovosti, če presodi, da je to potrebno. Poleg tega je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji predložil potrdila investitorjev, v katerih je navedel tudi kontaktne osebe in telefonske številke naročnikov, ki lahko potrdijo navedene podatke. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da je bil vlagatelj že vnaprej seznanjen z možnostjo naknadnega preverjanja referenc pri investitorjih oz. je to možnost predvidel tudi sam.

Glede vlagateljevih očitkov, da se je naročnik v postopku pojasnjevanja ponudbene dokumentacije seznanil s podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, gre ugotoviti, da se naročniki v postopkih oddaje javnih naročil seznanijo s številnimi podatki o ponudnikovih statusnih, finančnih in poslovnih lastnostih, ki lahko po volji ponudnika ali glede na njihovo vsebino veljajo za poslovno skrivnost. Zato 8. člen ZJN-1 od naročnika zahteva, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Naročnik mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Zgolj seznanitev s podatki, ki lahko predstavljajo poslovno skrivnost ponudnikov, torej ne more predstavljati kršitve pravil javnega naročanja, saj bi o kršitvi lahko govorili le v primeru, ko bi naročnik v postopku oddaje javnega naročila pridobljene poslovne skrivnosti ne varoval kot zaupne oz. bi jih posredoval nepooblaščenim osebam.

Med vlagateljem in naročnikom je tudi spor o tem, katere vlagateljeve reference za opravljanje svetovalnega nadzora oz. v kakšnem obsegu jih je bil dolžan upoštevati naročnik. Naročnik navaja, da ni mogel upoštevati referenc, kjer storitve še niso opravljene, referenc, kjer so bile storitve opravljene pred več kot petimi leti, ter referenc, kjer je šlo pri storitvah le za izdelavo investicijske dokumentacije. Ker ni zahteval podrobnih analiz in dokazil o strukturi takih poslov svetovalnega inženiringa, je naročnik upošteval navedbe in dejstva, ali je bil objekt, ki se navaja v referencah ponudnikov, zgrajen ali ne. Naročnik meni, da ni mogoče šteti za dokončan posel svetovalnega inženiringa na objektu, za katerega je komaj pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma na objektu, za katerega še ni pridobljeno uporabno dovoljenje, in da bi bilo tako štetje v izrecnem nasprotju z vsebino in izrekom pogojev iz razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik dosledno uporabljal preteklik in je v zvezi s tem gramatikalna razlaga bistvenega pomena.

Naročnik je v podtočki 4 točke C08 razpisne dokumentacije (Dokazila ponudnika, da razpolaga z ustreznimi zmogljivostmi) na strani 59 zapisal:

"Reference ponudnika - seznam najvažnejših opravljenih svetovalnih inženiringov, ki jih je ponudnik izvedel pri gradnjah doma ali v tujini v zadnjih 5 letih, z navedbo vrednosti pogodb, datumi sklenitev pogodb in navedbo naročnikov, ki morajo dokazilo v obliki potrdila v originalu žigosati in podpisati ali kopijo potrdil v originalu notarsko overiti."

Iz citirane dikcije določbe razpisne dokumentacije, ki je vsebinsko opredelila pojem zahtevanih referenc, ni jasno razvidno, da bo naročnik ocenjeval le tiste storitve svetovalnih inženiringov, kjer je bil objekt, ki se navaja v referenci, že zgrajen. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji nikjer ni izrecno zapisal, da mora biti referenčni objekt že zgrajen. Tudi pojma svetovalnega inženiringa naročnik ni definiral v razpisni dokumentaciji, pač pa je to storil šele naknadno, v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Prvi odstavek 25. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnikova dolžnost pripraviti jasno in nedvoumno razpisno dokumentacijo se ne nanaša le na tiste dele razpisne dokumentacije, ki predstavljajo pogoje za sodelovanje, temveč tudi na tiste elemente, za katere je predvideno njihovo vrednotenje v skladu s postavljenimi merili in ki vplivajo na ugodnost ter s tem na konkurenčnost samih ponudb. Glede na sam predmet javnega naročila ter njegovo kompleksnost in glede na to, da so bile reference ponudnika za opravljanje svetovalnega inženiringa poleg ponudbene cene in osebnih referenc strokovnih kadrov eden od najpomembnejših elementov konkurenčnosti, bi naročnik moral pojem svetovalnega inženiringa natančneje definirati že v razpisni dokumentaciji, in to tako z vidika obsega storitev, ki sestavljajo svetovalni inženiring, kot tudi z vidika vprašanja, kdaj je mogoče storitev svetovalnega inženiringa šteti za zaključeno in s tem referenco za potrjeno. To velja toliko bolj ob upoštevanju dejstva, da, kot ugotavlja tudi sam naročnik, pojem svetovalnega inženiringa v slovenski zakonodaji ni definiran in da točka 5.4. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 za storitve, ki jih naroča naročnik, uporablja izraz tehnično svetovanje.

Naročnik sicer meni, da bi bilo upoštevanje poslov svetovalnega inženiringa na objektu, za katerega je komaj pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma na objektu, za katerega še ni pridobljeno uporabno dovoljenje, v nasprotju z vsebino razpisne dokumentacije, v kateri naj bi bil dosledno uporabljen preteklik in naj bi bila zato gramatikalna razlaga bistvenega pomena. Vendar gre ugotoviti, da prav gramatikalna razlaga določb razpisne dokumentacije pripelje do ugotovitve o nejasnosti zahteve po predložitvi referenc. Naročnik je namreč v podtočki 4 točke C08 razpisne dokumentacije res uporabil preteklik ("seznam najvažnejših opravljenih svetovalnih inženiringov, ki jih je ponudnik izvedel pri gradnjah"), vendar pri tem ni bil dosleden (kot to eksplicitno navaja v sklepu, z dne 16.7.2004, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo), saj je v točki A05 razpisne dokumentacije (Dodatek k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnika pri javnem naročilu) navedel, katera merila bo uporabil pri ocenjevanju ponudb, pri čemer je v točki a) podtočke 8 zapisal:

- "20 točk: potrdila o opravljanju svetovalnega inženiringa pri gradnji stavb, katerih seštevek vrednosti gradbeno obrtniških in instalacijskih del presega 15.000.000.000,00 SIT ali seštevek bruto površin presega 75.000 m2.
- 10 točk: potrdila o opravljanju svetovalnega inženiringa pri gradnji stavb, katerih je seštevek vrednosti gradbeno obrtniških in instalacijskih del od 10.000.000.000,00 SIT do 15.000.000.000,00 SIT oziroma seštevek bruto površin je od 50.000 m2 do 75.000 m2.
- 5 točk: potrdila o opravljanju svetovalnega inženiringa pri gradnji stavb, katerih je seštevek vrednosti gradbeno obrtniških in instalacijskih del od 5.000.000.000,00 SIT do 10.000.000.000,00 SIT oziroma seštevek bruto površin je od 25.000 m2 do 50.000 m2.".

Iz citiranega opisa merila reference je torej razvidno, da bo naročnik ocenjeval potrdila o opravljanju svetovalnega inženiringa, iz česar je razumeti, da bi lahko bile upoštevane tudi tiste storitve svetovalnega inženiringa, ki še niso bile (v celoti) zaključene. Ob tem gre izpostaviti, da je potrebno določila razpisne dokumentacije obravnavati kot celoto, tako določila glede merila, kot tudi glede načina ocenjevanja posameznega merila.

Glede vlagateljevih navedb, da je naročnik pomanjkljivo obrazložil ocenjevanje osebnih referenc, zaradi česar vlagatelj ni mogel preveriti, ali je način ocenjevanja osebnih referenc pravilen ali ne, gre ugotoviti, da mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, obrazložiti svojo odločitev o oddaji naročila. Obrazložitev mora vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila mora naročnik pojasniti, katere podatke, ki jih je ponudnik navedel v ponudbi, je upošteval, in na kakšen način jih je ovrednotil. Kadar naročnik določi več različnih meril (ekonomsko najugodnejša ponudba, 1. točka prvega odstavka 51. člena ZJN-1), mora na posebno zahtevo ponudnika za vsako od navedenih meril pojasniti rezultate ocenjevanja in točkovanja.

Iz obrazloženega obvestila, z dne 11.6.2004, je razvidno, da je naročnik podrobneje pojasnil le način ocenjevanja referenc ponudnika za opravljanje svetovalnega inženiringa, medtem ko načina ocenjevanja ponudb na podlagi ostalih meril (kadrovska zasedba, ponudbena cena in osebne reference) ni natančneje obrazložil. Taka obrazložitev odločitve naročnika o oddaji naročila ni skladna z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-1, ki od naročnika zahteva pojasnitev razlogov za zavrnitev ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do vlagateljeve ponudbe.

Na podlagi ugotovitve, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na definicijo referenc ponudnika za opravljanje svetovalnega inženiringa, nejasna ter da je naročnik izdal obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki ne vsebuje vseh razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, se je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila razveljaviti sklep naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe, št. 3531-4/2004-37, z dne 1.6.2004. Naročnik mora v morebitnem ponovljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb upoštevati, da nejasnih ali dvoumnih določil razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. Če pa naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera predložijo dokazilo (arg. drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 50 točk za sestanek s stranko in pregled listin, 100 točk za zahtevo za obrazloženo obvestilo, 20 točk za posredovanje obrazloženega obvestila stranki, 3.750 točk za zahtevek za revizijo, 20 točk za obvestilo stranki, 1.860 SIT za administrativne in poštne stroške ter 20% DDV.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN ter 26. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) sklenila, da se vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški za takso v višini 100.000,00 SIT, stroški za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.000 odvetniških točk z 20% DDV (264.000,00 SIT) ter administrativni in poštni stroški v višini 1.860,00 SIT. Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v znesku 365.860,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.8.2004


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetniška družba Golob, Bernik Bogataj o.p., d.n.o., Kidričeva cesta 1, škofja Loka
- IMOS d.d., Dunajska 56, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana