Na vsebino
EN

018-172/04 Komunala Koper d.o.o.

Številka: 018-172/04-25-1351
Datum sprejema: 5. 8. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Franciju Kodeli, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo fekalne in meteorne kanalizacije in vodovoda v Markovi ulici - Zahodni del, ki ga je vložilo podjetje CPK d.d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, Ulica 15. maja 14, Koper (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Koper d.o.o., Ulica 15. maja 4, Koper (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 05.08.2004Â"

odločila:

Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.05.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za rekonstrukcijo fekalne in meteorne kanalizacije in vodovoda v Markovi ulici - Zahodni del. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 53/2004, pod številko objave Ob-12484/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 04.06.2004, je razvidno, da je naročnik pridobil 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne, 18.06.2004, izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje GRAFIST d.o.o., Ankaranska cesta 5c, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.06.2004, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega naročila. Vlagatelj v dopisu navaja, da namreč obstoji dvom glede verodostojnosti revizorskega poročila o poravnanosti zapadlih obveznosti, ki ga je predložil izbrani ponudnik. Naročnik je dne 02.07.2004 posredoval vlagatelju obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v katerem med drugim navaja, da je izbrani ponudnik predložil revizijsko poročilo iz katerega izhaja, da ima vse obveznosti evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane.

Vlagatelj je po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila dne 12.07.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik v 8. točki III. poglavja zahteval mnenje pooblaščenega revizorja, ki ne sme biti starejše od 15 dni od dneva oddaje ponudbe, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do dneva oddaje ponudbe na podlagi javnega razpisa. Vlagatelj nadaljuje, da ima izbrani ponudnik do njega neporavnane obveznosti, zato upravičeno dvomi v verodostojnost revizijskega poročila in prilaga spisek neporavnanih zapadlih obveznosti s strani izbranega ponudnika.
Vlagatelj dodaja, da izbrani ponudnik ne zadostuje pogojem za priznanje sposobnosti navedenih v 41. in 42. členu ZJN-1 (predvsem 42a. členu ZJN-1) glede ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti.

Glede na navedeno vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj ne izpolnjuje zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 20.07.2004 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, da je upošteval revizijsko poročilo, ki ga je izbrani ponudnik skladno z zahtevo razpisne dokumentacije predložil v svoji ponudbi. Vlagatelj sicer ni navedel iz katerih pravno-poslovnih razmerij naj bi izhajale zatrjevane obveznosti izbranega ponudnika, kar glede na besedilo zahtevanega pogoja iz razpisne dokumentacije, ni pomembno. Naročnik nadaljuje, da z vlagateljem ne more deliti dvoma v verodostojnost revizorskega poročila. Namreč, v razpisni dokumentaciji v poglavju III, točka 8 je vključen tudi pogoj iz 6. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01, v nadaljevanju: Odredba), da se kot nesposobne izključi vse ponudnike, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, kot dokazilo izpolnjevanja tega pogoja pa je zahtevana predložitev poročila pooblaščenega revizorja, katero mora potrjevati, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil revizorsko poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi, z dne 01.06.2004. Iz revizorjevega poročila nedvoumno izhaja, da je po pregledu seznama obveznosti do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcev (na dan oddaje ponudbe) ter po primerjavi z ustreznimi knjigovodskimi evidencami ugotovljeno, da so vse evidentirane obveznosti ponudnika poravnane do zapadlosti. Naročnik nadaljuje, da je pri pregledu in ocenjevanju ponudb lahko le ugotovil, da je revizorjevo poročilo pravočasno, da obsega pregled obveznosti izbranega ponudnika do dneva oddaje ponudbe in da iz vsebine revizorjevega poročila izhaja, da izbrani ponudnik v celoti izpolnjuje sporni pogoj razpisne dokumentacije. Poročilo pooblaščenega revizorja pa dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje. Naročnik dodaja, da na podlagi predloženega revizorskega poročila ni dvomil v njegovo pravilnost in verodostojnost, iz katerega nedvoumno izhaja, da izbrani ponudnik v celoti izpolnjuje zahtevani pogoj. ZJN-1 in ZRPJN tudi sicer ne dajeta možnosti, da bi se zoper izdana potrdila, poročila in druge uradne listine, ki se zahtevajo v razpisni dokumentaciji, sprožali kakršni koli postopki dodatnega preverjanja ali da bi se listine izpodbijale s strani drugih ponudnikov, saj je s predložitvijo dokazila, kot se zahteva v razpisni dokumentaciji, zahteva naročnika v celoti izpolnjena in s tem ponudba pravilna. Tudi s strani vlagatelja predložena dokazila ne dokazujejo kakršne koli kršitve, ki bi jo naj storil naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 23.07.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz poglavja III, točka 8 razpisne dokumentacije, saj ima do vlagatelja neporavnane zapadle obveznosti. Naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo poudarja, da je pri presoji ali izbrani ponudnik izpolnjuje navedeni pogoj, svojo odločitev oprl na revizijsko poročilo. Vlagatelj pojasnjuje, da revizijsko poročilo ni javna listina, ampak zasebna listina, ki jo izda gospodarska družba pooblaščena za izvajanje revizij. Vlagatelj tudi poudarja, da 54. člen ZJN-1 naročniku omogoča, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila v zvezi s posameznimi dokumenti, ki jih je ponudnik predložil v ponudbi. Res je, da naročnik ni imel vzroka, da bi na podlagi predloženega revizorskega poročila dvomil v verodostojnost stanja ponudnikovih obveznosti do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcev, vendar pa bi moral o tem podvomiti v trenutku, ko mu je vlagatelj predložil seznam odprtih zapadlih terjatev do izbranega ponudnika. Naročnik bi se moral v tem primeru prepričati o verodostojnosti revizorskega poročila oziroma bi bil dolžan preveriti zakaj navedene obveznosti v njem niso navedene in preveriti ali morebiti izbrani ponudnik nima odprtih zapadlih obveznosti tudi do drugih subjektov na trgu.

Naročnik je Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 28.07.2004, v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z relevantno dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik navaja, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila lahko odločal le na podlagi listin in podatkov, ki jih je imel na razpolago v času odločanja in se je lahko oprl le na dejansko stanje, ki je iz predloženih listin izhajalo. V tem času (pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila) pa vlagatelj ni opozoril naročnika o terjatvah, ki naj bi jih imel do izbranega ponudnika.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik je v poglavju III. točka a) 8. določil, da mora ponudnik za izkazovanje sposobnosti izpolnjevati tudi naslednji pogoj: "Da ima izpolnjene obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov (ta pogoj se dokazuje samo v primeru, če znaša vrednost javnega naročila ali same ponudbe več kot 50 mio SIT - brez DDV)." Kot način dokazovanja izpolnjevanja navedenega pogoja za izkazovanje sposobnosti pa je naročnik določil (poglavje III. točka b) 8.: "Ponudnik mora ponudbi predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa tega javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov (dokazilo iz te točke je potrebno predložiti samo v primeru, če znaša vrednost javnega naročila ali same ponudbe več kot 50 mio SIT - brez DDV)." Naročnik je navedeno zahtevo razpisne dokumentacije povzel po 6. členu Odredbe, kjer je določeno: "Če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, morajo naročniki v javnih naročilih v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov."

V skladu s to naročnikovo zahtevo je izbrani ponudnik priložil mnenje pooblaščenega revizorja, z dne 01.06.2004, v katerem je navedeno, da je revizor opravil postopke preveritve poravnave knjigovodsko izkazanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov izbranega ponudnika do dne oddaje ponudbe, za potrebe predmetnega javnega razpisa, kot to določa 6. člen Odredbe oziroma naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije. Namen revizijskih postopkov je bil, navaja revizorsko mnenje, ugotoviti, ali so v poslovnih knjigah izkazane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov do dneva oddaje ponudbe poravnane. Revizor je prejel in preizkusil seznam vseh obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov do dneva oddaje ponudbe, ki ga je pripravil izbrani ponudnik, le-tega pa je primerjal z ustreznimi knjigovodskimi evidencami in preizkusil, ali so vse zapadle obveznosti s seznama na ta dan poravnane. Revizor je pridobil tudi poslovodsko predstavitev, v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam obveznosti vključuje vse obveznosti podjetja do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcev na ta dan. Pri preverjanju je revizor ugotovil, da je seznam obveznosti pravilen in da je celoten znesek usklajen ter da so vse obveznosti iz seznama obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane.

Iz revizorskega mnenja je razvidno, da se je revizor omejil na preverjanje obstoja tistih zapadlih obveznosti, ki so izkazane v knjigovodskih evidencah, in da se torej revizorsko mnenje nanaša na knjigovodsko evidentirane obveznosti, kot to določa 6. člen Odredbe. S predložitvijo takega revizorskega mnenja je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki je določena skladno s 6. členom Odredbe. Ob tem pa ne gre izključiti možnosti, da bi imel izbrani ponudnik neporavnane zapadle obveznosti, ki pa niso evidentirane v knjigovodskih evidencah. Namen 6. člena Odredbe je namreč izločitev iz postopka oddaje javnega naročila tistih ponudnikov, ki imajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. Kot "primeren in zadosten dokaz" za to, da imajo ponudniki poravnane vse obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, mora naročnik v skladu z navedenim členom odredbe pridobiti (oziroma postaviti zahtevo v razpisni dokumentaciji, ki jo morajo ponudniki izpolniti) revizorsko mnenje, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Izhajajoč iz 6. člena Odredbe naročnik s tem pridobi "primeren in zadosten dokaz", da ima ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. V skladu z navedenim Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da na podlagi predloženega revizorskega poročila ni imel razloga za dvom v njegovo pravilnost in tudi dejansko izpolnjevanje predmetnega pogoja s strani izbranega ponudnika. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizorsko mnenje ne more popolnoma izključiti možnosti obstoja neporavnanih obveznosti, ki ne bi bile evidentirane v ponudnikovih knjigovodskih evidencah, ponudnik pa bi tudi lahko revizorju posredoval zavajajočo poslovodsko predstavitev, na kateri temelji revizorjeva predpostavka o popolnosti seznama obveznosti, ki mu ga predloži ponudnik. Zato gre v smislu 6. člena Odredbe (izključitev ponudnikov, ki imajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov iz postopka oddaje javnega naročila) vlagatelju dopustiti možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja glede obstoja neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, kot pa je to navedeno v revizorjevem mnenju ali knjigovodskih evidencah ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da poročilo pooblaščenega revizorja dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (to je poravnanost vseh zapadlih obveznosti, ki so evidentirane v knjigovodskih evidencah), da pa je dovoljeno v pravdnem postopku (postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04 26/99; v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku revizije subsidiarno uporabljajo na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN) dokazovati, da so tudi v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Poročilo pooblaščenega revizorja tako predstavlja pravno domnevo, ki ni neizpodbojna in ki velja, dokler se ne dokaže nasprotno. Ne da bi se spustila v obravnavo vseh možnih dokaznih sredstev za izpodbijanje predmetne domneve Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem revizijskem postopku vlagatelj zatrjuje nasprotna dejstva kot so dejstva, navedena v revizorskem mnenju in za to prilaga dokaze, do teh navedb pa se naročnik ni opredelil.

Naročnik pa se v sklepu, z dne 20.07.2004, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ni opredelil do zatrjevanja neizpolnjevanja predmetnega pogoja, zato ni mogoče šteti da so izpolnjene procesne predpostavke za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. ZRPJN v prvem odstavku 19. člena (nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo) določa, da se postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo iz 17. člena ZRPJN.
V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija izhajajoč iz prej podane argumentacije ugotavlja, da mora naročnik v revizijskem postopku presojati dejansko izpolnjevanje predmetnega pogoja s strani izbranega ponudnika. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razzlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz smiselne uporabe ZPP. V 5. odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po smiselni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju v obravnavanem primeru, ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (presoja dejanskega izpolnjevanja predmetnega pogoja), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa vlagateljev zahtevek za revizijo v odločanje naročniku. Pri odločanju o utemeljenosti revizijskega zahtevka bo moral naročnik sprejeti tudi odločitev o zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov vodenja revizijskega postopka po prijavljenem stroškovniku.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 05.08.2004


Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Komunala Koper d.o.o., Ulica 15. maja 4, Koper
- CPK d.d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, Ulica 15. maja 14, Koper
- GRAFIST d.o.o., Ankaranska cesta 5c, Koper
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran