018-022/2005 Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Številka: 018-22/04-32-241

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Francija Kodele kot predsednika senata, Vesne Cukrov kot poročevalke senata in Jožefa Kocuvana kot člana senata, postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo inkontinenčnih pripomočkov za enkratno uporabo ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Soča oprema d.o.o., Linhartova 51, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Letališka 3c, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.01.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo inkontinenčnih pripomočkov za enkratno uporabo, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 119/2004, z dne 05.11.2004, pod številko objave Ob- 29955/04.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 596.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.11.2004 v Uradnem listu RS, št. 119/2004, pod številko objave Ob- 29955/04, objavil javni razpis za sukcesivno dobavo inkontinenčnih pripomočkov za enkratno uporabo, z rokom za oddajo ponudb do 06.12.2004.

Vlagatelj je (še pred javnim odpiranjem ponudb) vložil zahtevek za revizijo, z dne 01.12.2004, v katerem navaja, da rok za predložitev ponudb ni takšen, da bi omogočal pripravo pravilne ponudb, predvsem zaradi zahtev glede nadzora kvalitete in ocene ter spremljanja stroškov pod tč. 3 v poglavju II podpora naročniku, kjer so zahtevani predlogi program/rešitev. Vlagatelj navaja tudi, da je zahteva naročnika glede kadrovskih zmogljivosti, da mora imeti ponudnik zaposlenega farmacevta, zdravnika in zaposlenega iz zdravstvene stroke, ki obravnava zdravstveno nego, diskriminatorna, in ni v povezavi s kvalitetno izvedbo javnega naročila. Vlagatelj meni, da ponudnik s tem, ko je vpisan v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, izpolnjuje vse zahteve, ki jih zakonodaja zahteva za prodajo medicinskih pripomočkov. Vlagatelj navaja, da tudi naročnikova zahteva glede nadzora kvalitete in ocene ter stalnega spremljanja stroškovne učinkovitosti na različnih nivojih ni izvedljiva, niti niso zahteve dovolj natančno določene, da bi bilo mogoče vnaprej pripraviti pravilno ponudbo. Vlagatelj navaja, da je tudi vzorec pogodbe nejasen, predvsem glede opredelitve naročnika oziroma pooblaščenega naročnika. Vlagatelj tudi predlaga, da Državna revizijska komisija preveri, ali ima pooblaščeni naročnik pooblastila le za izvedbo javnega naročila ali tudi za sklenitev pogodbe. Vlagatelj predlaga, da se predmetni javni razpis v celoti razveljavi, njemu pa povrne potrebne stroške.

Naročnik je s sklepom, z dne 09.12.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija v celoti usklajena z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ter da je rok za oddajo ponudb takšen, da omogoča pripravo pravilne ponudbe. Naročnik navaja, da gre za ponudbo sistema - modela, ki bo uporaben, enostaven in učinkovit za vse domove, na vsebino ponudbe pa število stanovalcev v posameznem domu ali oddelku naj ne bi vplivalo. Naročnik meni, da nikogar od ponudnikov ni priviligiral, če pa vlagatelj nima izkušenj z zahtevano podporo in zaradi tega ne more pravočasno pripraviti svoje ponudbe, tudi ni usposobljen za izvedbo tega javnega naročila. Naročnik tudi glede zahteve glede kadrovskih zmogljivosti meni, da ni diskriminatorna in je v povezavi s predmetom javnega naročila. Naročnik navaja, da morajo ponudniki nuditi podporo pri uporabi medicinskih pripomočkov v skladu z zahtevami iz tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji. Naročnik tudi navedbe v zvezi z nejasnostmi v vzorcu pogodbe zavrača z utemeljitvijo, da je povsem jasno, kaj bo moral ponudnik izpolniti naročniku skupnega javnega naročila in kaj naročnikom, ki so navedeni v seznamu naročnikov.

Naročnik je s sklepom o ustavitvi postopka revizije, z dne 16.12.2004, odločil, da je revizijski postopek predmetnega javnega naročila ustavil, zoper katerega pa je nato vlagatelj Državni revizijski komisiji posredoval pritožbo, z dne 20.12.2004, v kateri oporeka naročnikovi odločitvi o ustavitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-322/04-32-5, z dne 03.01.2005, odločila, da se pritožbi, z dne 20.12.2004, ugodi in razveljavila sklep o ustavitvi postopka revizije, z dne 16.12.2004 ter pridržala odločitev o stroških pritožbe do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je s sklepom, z dne 06.01.2005, ponovno odločil o zahtevku za revizijo, ter ga s smiselno enako obrazložitvijo (kot v sklepu, z dne 09.12.2004) kot neutemeljenega zavrnil, hkrati pa zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je z obvestilom o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 11.01.2005, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, št. 06-2005, z dne 14.01.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-22/05-32-181, z dne 20.01.2005, pozvala vlagatelja, da doplača takso iz 22. člena ZRPJN ter da ji predloži potrdilo o plačilu le-te, kar je vlagatelj storil dne 27.01.2005.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma presoja vlagateljevo navedbo, da je rok za oddajo ponudb prekratek, ker naj ne bi omogočal pripravo pravilne ponudbe ter ugotavlja, da rok za predložitev ponudb določi naročnik, upoštevati pa mora minimalne roke, določene v 58. do 64.b členu ZJN-1. Pri določitvi roka mora upoštevati predmet javnega naročila, zahtevnost in obsežnost razpisne dokumentacije in posebne okoliščine konkretnega postopka oddaje javnega naročila, pri tem pa mora zagotoviti, da je rok za predložitev ponudb takšen, da je ponudnikom omogočeno pripraviti pravilno ponudbo. Pri določanju rokov naročnik tako ni avtonomen, ampak mora upoštevati kogentna pravila zakona, kar pomeni, da je za predložitev ponudb oziroma prijav dolžan določiti (najmanj) minimalne roke, lahko pa določi tudi daljše roke. Pravila o minimalnih rokih so določena izključno v interesu ponudnikov, saj jim omogočajo čas, ki je potreben za to, da pripravijo konkurenčne ponudbe. Primernost roka se ne presoja glede konkretnega ponudnika, ampak po objektivnih merilih. Splošni rok za oddajo ponudb v odprtem postopku je določen v 59. členu ZJN-1, kjer je predpisano, da rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal javni razpis v objavo. Določba 60. člena ZJN-1 predvideva način skrajšanja prej navedenega roka in sicer tako, da se ta rok lahko nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni (torej minimalno 37 dni).

Iz pregleda predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je razvidno, da je naročnik odposlal zahtevo za objavo javnega razpisa (kar je razvidno tudi iz same objave javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. 119/04, z dne 05.11.2004, pod tč. VI.5) dne 29.10.2004, določen rok za predložitev ponudb pa je bil dne 06.12.2004. Državna revizijska komisija tako pritrjuje naročniku, da je zagotovil 38 dnevni rok za predložitev ponudb (in ne 36 dnevni rok kot zatrjuje v zahtevku za revizijo vlagatelj) ter da je s tem formalno zagotovil rok, ki je daljši od 36 dni.

Vlagatelj očita naročniku, da postavljeni rok ni omogočal priprave pravilne ponudbe, predvsem zaradi naročnikovih zahtev glede nadzora kvalitete in ocene ter spremljanje stroškov pod tč. 3 v poglavju II Podpora naročniku, kjer so zahtevani predlogi program/rešitev, v tej povezavi pa v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da omenjene zahteve tudi drugače niso izvedljive. Glede na ugotovitve Državne revizijske komisije, da je rok za predložitev ponudb postavljen v predmetnem javnem razpisu tako, da so zadoščene zahteve (glede minimalnega časovnega trajanje) iz 60. člena ZJN-1, se je Državna revizijska komisija osredotočila na obravnavo vlagateljeve navedbe, da omenjene zahteve naročnika niso izvedljive oziroma, da je razpisna dokumentacija takšna, da v takem roku ne omogoča priprave pravilne ponudbe. Vlagatelj navaja, da je razpisna dokumentacija nepopolna, saj ne vsebuje podatkov o številu oseb v oddelku in domu, koliko od njih potrebuje inkontinenčne pripomočke, zaradi česar meni, da je dosedanji dobavitelj (ki te podatke pozna) v priviligiranem položaju.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika in ugotovila, da so sporne zahteve glede nadzora kvalitete in ocene ter spremljanje stroškov pod tč. 3 v poglavju II podpora naročniku podane kot pogoj, v smislu 42a. člen ZJN-1, in jih je naročnik opredelil v tč. 14. Pogoji za priznanje sposobnosti, podtočka g. (razpolaganje z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo predmeta javnega razpisa), kjer je v 3. alinei zahteval predložitev "dokazila, navedena v tehničnih specifikacijah - poglavje II: Podpora naročniku - točka 3: Nadzor kvalitete in ocena ter spremljanje stroškov". Za izpolnitev spornega pogoja naročnik torej zahteva predložitev dokazil, natančneje opredeljenih v Tehničnih specifikacijah, poglavje II Podpora naročniku, tč. 3 Nadzor kvalitete in ocena ter spremljanje stroškov in sicer kot sledi:
- za oceno potreb po inkontinenčnih pripomočkih - predložitev predloga načina ocene in predstavitve, v katerih državah ta način že uspešno deluje,
- za oceno stroškov - predložitev predloga programa/rešitve,
- za spremljanje stroškov - predložitev predloga programa.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v naročnikove dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, z dne 01.12.2005, in ugotovila, da je naročnik omenjene zahteve pojasnil z naslednjo obrazložitvijo: "V skladu s strokovno obravnavo inkontinenčnih oseb je naročnik v tej točki opredelil zahtevo, da ponudnik poda predlog načrtovanja stroškov in njihovo spremljanje. Načini ocenjevanja stroškov in njihovo spremljanje so na tem področju že dobro razviti in obstaja več učinkovitih sistemov ocenjevanja in spremljanja stroškov. Naročnik ne pričakuje vnaprejšnje opredelitve stroškov na uporabnika ali posameznega naročnika - zavoda, temveč predlog sistema, ki bo v posameznem zavodu omogočal načrtovanje in spremljanje stroškov v zvezi z zagotavljanjem in uporabo inkontinenčnih pripomočkov za enkratno uporabo." Omenjeno naročnik zatrjuje tudi v sklepu, z dne 06.01.2005 (s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo), kjer še povzema, da je ponudnik dolžan predložiti predlog programa/rešitev za oceno potreb po inkontinenčnih pripomočkih, oceno stroškov in spremljanje stroškov, za kar ne potrebuje podatkov o številu stanovalcev in o vrsti pripomočkov. Naročnik navaja, da gre za ponudbo sistema - modela, ki bo enostaven, uporaben in učinkovit za vse domove.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pritrditi vlagatelju, da je za izdelavo ustreznih predlogov oziroma njihovo vsebino (kakor izhaja iz določil razpisne dokumentacije in dodatnih pojasnil le-te) potrebno poznati število stanovalcev v posameznem oddelku oziroma domu, saj to naročnik v razpisni dokumentaciji tudi izrecno navaja (npr. pri oceni stroškov na stanovalca, oddelek, dom). Čeprav gre za predlog načrtovanja stroškov in njihovo spremljanje, ne pa za vnaprejšnjo opredelitev stroškov na posameznega stanovalca, oddelek oziroma dom, bi moral naročnik natančneje opredeliti to svojo zahtevo, jo pojasniti tako, da bi ponudniki lahko pripravili pravilno ponudbo. Vlagateljevemu navajanju, da izpolnitev naročnikovih zahtev v spornem pogoju ni izvedljiva, je potrebno pritrditi, saj podatki, za katere vlagatelj očita naročniku, da jih v razpisni dokumentaciji ni navedel, na izdelavo predloga programa/rešitve za načrtovanje in spremljanje stroškov v zvezi z zagotavljanjem in uporabo inkontinenčnih pripomočkov za enkratno uporabo, nedvomno vplivajo na vsebino in kvaliteto ponujenega predloga programa/rešitve. Državna revizijska komisija še pripominja, da bi naročnik, v kolikor je želel, da ponudniki predložijo ponudbo sistema - modela, ki bo uporaben, enostaven in učinkovit za vse domove, lahko podal podatke o številu oseb v oddelku in domu, podatke o tem koliko od njih potrebuje inkontinenčne pripomočke in kakšni so le-ti, samo za en dom, ki bi služil le kot primer, na katerem bi ponudniki lahko naredili predlog programa/rešitve. Naročnik bi tako zagotovil vse potrebne podatke, da bi ponudniki lahko pripravili zahtevane predloge/programe rešitev, le-ti pa bi bili tudi medsebojno primerljivi. Na ta način bi se izognil tudi očitkom, da je dosedanji dobavitelj v priviligiranem položaju, ker te podatke zaradi dosedanjega dobavljanja inkontinenčnih pripomočkov že pozna. Državna revizijska komisija še pripominja, da glede na naročnikovo navajanje, da so ti sistemi v svetu dobro poznani oziroma so že obstoječi, ni mogoče jasno ugotoviti, ali naročnik želi od ponudnikov, da v svojo ponudbeno dokumentacijo vključijo enega izmed znanih oziroma obstoječih sistemov, ali pa želi od ponudnikov, da predložijo svoje lastne predloge/programe rešitev.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala tudi vlagateljevo navedbo, da je naročnikova zahteva glede kadrovskih zmogljivosti, da mora imeti ponudnik zaposlenega farmacevta, zdravnika in zaposlenega iz zdravstvene stroke, ki obravnava zdravstveno nego, diskriminatorna, in ni v povezavi s kvalitetno izvedbo javnega naročila ter da za dobavo inkontinenčnih pripomočkov zadostuje, da je ponudnik vpisan v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, s čimer izpolni vse zahteve, ki jih zakonodaja zahteva za prodajo medicinskih pripomočkov.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi najprej ugotavlja, da je predmet razpisanih del dobava inkontinenčnih pripomočkov za enkratno uporabo ter podpora članom, kar je natančneje opredeljeno tudi v tehničnih specifikacijah. Poleg same dobave inkontinenčnih pripomočkov, za katero je formalno potrebno, da je ponudnik registriran kot dobavitelj medicinskih pripomočkov, ki opravljajo dejavnost prometa na debelo pri Uradu za zdravila (kar naročnik tudi zahteva v razpisni dokumentaciji med pogoji za priznanje sposobnosti), je naročnik zaradi dela razpisanih del (podpora naročniku - zahteva se tudi šolanje, usposobljanje, izobraževanje kadrov pri naročnikih iz Seznama obr.-5, ipd.) skladno z možnostmi, ki mu jih daje ZJN-1v 42.a členu, opredelil še druge pogoje za usposobljenost.

Zaradi presoje, ali so ti pogoji diskriminatorni in ali so oziroma niso v povezavi s predmetom javnega naročila je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika in ugotovila, da so sporne zahteve glede kadrov pod tč. 4 Svetovanje in izobraževanje in pod tč. 5. Strokovna usposobljenost in dejavnosti v zvezi z inkontinenčno nego v poglavju II podpora naročniku podane kot pogoj (v tč. 14. Pogoji za priznanje sposobnosti, podtočka g. razpolaganje z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo predmeta javnega razpisa), kjer je v 4. in 5. alinei zahteval predložitev: "-dokazila navedena v tehničnih specifikacijah - Poglavje II: Podpora naročniku - točka 4: Svetovanje in izobraževanje;
-dokazila navedena v tehničnih specifikacijah - Poglavje II: Podpora naročniku - točka 5: Strokovna usposobljenost in dejavnosti v zvezi z inkontinenčno nego". Za izpolnitev spornih pogojev naročnik zahteva predložitev dokazil, natančneje opredeljenih v Tehničnih specifikacijah, poglavje II Podpora naročniku, tč. 4 (razpisna dokumentacija spremenjena dne 11.11.2004) in med drugim tudi: "ponudnik mora podati dokazilo, da ima organizirano tovrstno podporo ter dokazilo, da ima redno zaposlene ustrezno usposobljene specialiste v Sloveniji, iz zdravstvene, farmacevtske ali medicinske stroke z navedbo njihovih izkušenj v zvezi z zagotavljanjem individualne in optimalne oskrbe z inkontinenčnimi pripomočki", med detajli pa opiše, da morata biti zagotovljena skupaj minimalno 2 delovna dneva svetovanja v vsakem zavodu - naročniku (Seznam obr.-5), s strani specialista, ki je redno zaposlen pri ponudniku. V prvih treh mesecih po podpisu pogodbe mora ponudnik v vseh domovih izvesti osnovno svetovanje in se dogovoriti za terminski plan nadaljnjega svetovanja.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v naročnikove dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, z dne 01.12.2005, ki se nanašajo na sporne zahteve in ugotovila, da je naročnik citirane pogoje zahteve pojasnil tako, da ustrezno usposobljeni specialist farmacevtske stroke pomeni poklic farmacevt, iz medicinske stroke pomeni poklic zdravnik in iz zdravstvene stroke pomeni vsi ostali poklici zdravstvene usmeritve, ki obravnavajo zdravstveno nego ter da bo specialist, ki je redno zaposlen pri ponudniku v prvih treh mesecih po podpisu pogodbe v vseh domovih izvedel osnovno svetovanje in se dogovoril za terminski plan nadaljnjega svetovanja. V pojasnilih razpisne dokumentacije, z dne 12.11.2004, pa je naročnik še enkrat pojasnil, da so zahteve po zdravstvenih, farmacevtskih ali medicinskih specialistih navedene alternativno (ali) in ne kumulativno (in).

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da je naročnikova zahteva, da mora imeti ponudnik najmanj enega specialista izmed zahtevanih strok (ki mora biti redno zaposlen pri ponudniku), ki bo moral zagotoviti skupaj minimalno 2 delovna dneva svetovanja v vsakem zavodu - naročniku (iz Seznam obr.-5 pa izhaja, da je teh naročnikov 73). Glede na navedeno (da mora biti pri ponudniku redno zaposlena vsaj ena oseba) in dejstvo, da bo moral le-ta v prvih treh mesecih po podpisu pogodbe v vseh domovih izvesti osnovno svetovanje in se dogovoriti za terminski plan nadaljnjega svetovanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bila ponudba le z enim redno zaposlenim specialistom nerealna, saj samo z enim specialistom ponudnik omenjenih zahtev ne more izpolniti. Že na podlagi enostavne matematične metode gre namreč ugotoviti, da mora ponudnik imeti redno zaposlene najmanj 3 specialiste, da lahko zadosti v zahtevanem roku omenjenim zahtevam naročnika, kar pa je po mnenju Državne revizijske komisije, upoštevaje temeljni načeli, določeni v 5. in 7. členu ZJN-1, v nasprotju s prvim odstavkom 42. a člena oziroma da gre v konkretnem primeru za oblikovanje pogoja, ki je neupravičeno diskriminatoren. Vlagateljevo navajanje, da je sporna zahteva naročnika diskriminatorna in ni v povezavi s kvalitetno izvedbo javnega naročila, je torej utemeljeno. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da se zaradi zahteve naročnika, da so vsi specialisti redno zaposleni pri ponudniku, manjšim ponudnikom oziroma ponudnikom, ki nimajo redno zaposlenih zahtevanih specialistom (v zadostnem številu - glede na zahteve naročnika, v kolikor želi izpolniti pogoj, da izobrazi 73 naročnikov, potrebuje najmanj 3 redno zaposlene) onemogoča konkuriranje na predmetnem javnem razpisu. Državna revizijska komisija pritrjuje tudi vlagateljevi trditvi, da bi se omenjene kadre lahko zagotovilo tudi na drugačen način (npr. s pogodbenimi partnerji). Državna revizijska komisija meni, da sta s tem pogojem kršeni temeljni načeli javnega naročanja in sicer načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) ter načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Enakopravno obravnavanje ponudnikov, ki ga uzakonja prvi odstavek 5. člena ZJN-1, sicer ne zahteva dejansko in pravno enakega položaja ponudnikov, saj bi bila s tem omejena konkurenca med ponudniki, vendar pa ZJN-1 v tem določilu zahteva svobodno konkurenco, ki se udejanja s tem, da morajo imeti vsi ponudniki enake možnosti, da pridobijo javno naročilo. ZJN-1 v 7. členu zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. člena), oziroma da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik (drugi odstavek 7. člena). Omenjeno pravilo zahteva, da je potrebno vse potencialne ponudnike, ki so v danem trenutku prisotni na trgu predmeta javnega naročila obravnavati enakopravno.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti teh vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti, je na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vlagateljevih navedb v zvezi s pogodbo (saj ugotovitve v zvezi s tem ne bi mogle privesti do drugačne odločitve), naročnika pa napotuje, da morebitne nejasnosti v pogodbe v ponovljenem postopku odpravi .

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, z dne 01.12.2004, zahteval povračilo stroškov in sicer 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, povečano za 20% DDV, takso v višini 200.000,00 SIT (dodatno priglašeno v dopisu, z dne 26.01.2005) ter materialne stroške (ki jih ni specificiral), v pritožbi, z dne 20.12.2004, pa 1000 odvetniških točk za sestavo te vloge, skupaj z 20% DDV ter v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 11.01.2005, 50 odvetniških točk za sestavo te vloge, 1.920,00 SIT za materialne stroške, povečano za 20% DDV, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka in sicer v višini plačane takse v znesku 200.000,00 SIT, 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo ter 1000 odvetniških točk za sestavo pritožbe, povečano za 20%, kar znaša 396.000,00 SIT. Naročnik je tako dolžan vlagatelju povrniti stroške v skupni višini 596.000,00 SIT. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo materialnih stroškov, vendar le-teh ni specificiral oziroma opredelil njihove višine, zaradi česar je Državna revizijska komisija to stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.01.2005


Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Letališka 3c, Ljubljana,
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.