Na vsebino
EN

018-167/04 Center za socialno delo Celje

Številka: 018-167/04-24-1333
Datum sprejema: 4. 8. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila male vrednosti za dobavo pisarniškega materiala, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZS d.d., Mali trg 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Center za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.08.2004

odločila:

Razveljavi se odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz sklepa naročnika z dne 20.07.2004. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu z ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.05.2004 imenoval komisijo za izbor najugodnejšega ponudnika pri naročilu male vrednosti za nabavo pisarniškega materiala, z dokumentom št. 080-01-1/2004-CSD.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel štiri ponudbe.

Naročnik je ponudnikom poslal Poročilo o izvedbi predmetnega naročila male vrednosti, z dne 02.06.2004, v katerem navaja, da je bila ponudba ponudnika MK Trgovina d.d., Veleprodajni center Žalec, Hmeljarska 1, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) cenovno najugodnejša. Izbranemu ponudniku je naročnik še posebej poslal obvestilo o izboru, z dne 04.06.2004.

Vlagatelj je dne 08.06.2004 skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) naročniku poslal zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila ter hkrati zahteval vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo, z dne 14.06.2004, in vlagatelja povabil, naj sporoči način vpogleda, kot ga želi. Iz opombe na pooblastilu za vpogled je razvidno, da je bil vpogled opravljen dne 30.06.2004, in sicer v cene oziroma predračune ponudb, ne pa v ostalo dokumentacijo.
Vlagatelj je nato dne 02.07.2004 ponovno zahteval obrazložitev obvestila o oddaji naročila, predvsem glede podatkov o ponudbenih zneskih vseh ponudnikov, ki so se prijavili na predmetno naročilo male vrednosti, ter vrstnega reda izbire ponudnikov. Naročnik je vlagatelju obrazloženo obvestilo posredoval dne 05.07.2004.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 07.07.2004, v katerem naročniku očita, da mu je s svojim ravnanjem v predmetnem postopku povzročil gospodarsko škodo. Vlagatelj navaja, da je iz obrazloženega obvestila z dne 05.07.2004 razvidno, da je med najnižjo in najvišjo ponudbo razlika v ceni kar 268%. Nadalje vlagatelj navaja, da je na podlagi vpogleda v ponudbeno ceno izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta predložil neprimerno ponudbo, saj je ponudil artikle po cenah, ki so v povprečju 10-15% nižje od nabavnih cen vlagatelja in so po vlagateljevem mnenju nerazumno nizke cene; ker pa mu naročnik ob vpogledu ni dovolil prepisati cen, vlagatelj ni uspel opraviti detajlne analize po artiklih, temveč je lahko ugotovil le okvirna odstopanja med izbranim ter ostalimi ponudniki. Vlagatelj opozarja, da je naročnik s tem, ko nerazumno nizkih cen izbranega ponudnika ni preveril, kršil določila ZJN-1, vlagatelja pa spričo neizbire oškodoval. Vlagatelj se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije, kjer je navedeno, da je v določenih izjemnih okoliščinah nizka cena lahko posledica protipravnega dejanja in predstavlja dejanje nelojalne konkurence. Vlagatelj poudarja, da bi se v takšnem primeru naročniku moral poroditi dvom o možnosti izvedbe naročila s strani izbranega ponudnika, kot to zahtevata načelo enakopravnosti ponudnikov in dolžnost skrbnega poslovanja. Vlagatelj meni, da bi naročnik moral v konkretnem primeru dejansko stanje razjasniti s pomočjo določil 54. člena ZJN-1, lahko pa bi tudi uporabil institut neobičajno nizke cene iz 53. člena ZJN-1. Vlagatelj predlaga, da naročnik zaradi očitnega neupoštevanja določil 4., 5., 7. in 53. člena ZJN-1 ter razpisnih pogojev za pripravo ponudbe v celoti razveljavi predmetni razpis (pravilno: postopek oddaje naročila male vrednosti) in povabilo k oddaji ponudb ponovi. Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, ki jih je imel v zvezi z zahtevkom za revizijo, in sicer strošek plačane takse v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 20.07.2004 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je zaradi finančne situacije ter zmanjševanja stroškov, na katere lahko vpliva, za edino merilo izbire ponudnika v predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti določil najnižjo ponujeno vrednost po predračunu, ter da kvaliteta izdelkov ni bila posebej ocenjevana. Na podlagi te ugotovitve naročnik meni, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neupravičen, zato je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 26.07.2004, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 080-01-1/2004-CSD, z dne 27.07.2004, Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje naročila male vrednosti, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Po pregledu dokumentacije o naročilu male vrednosti ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 19. člena (nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo) določa, da se postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo iz 17. člena ZRPJN.

V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo (sklep z dne 20.07.2004) ni obrazložil oziroma o vsebini navedb v zahtevku za revizijo ni odločal. Naročnik v obrazložitvi sklepa zgolj navaja, da je zaradi finančne situacije ter zmanjševanja stroškov, na katere lahko vpliva, za edino merilo izbire ponudnika v predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti določil najnižjo ponujeno vrednost po predračunu, ki jo je dejansko ponudil izbrani ponudnik.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz smiselne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP). V 5. odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". Odločitev o zahtevku za revizijo pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po smiselni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg iz vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku. Pri tem velja opozoriti, da mora naročnik v nadaljevanju postopka najprej ugotoviti izpolnjevanje procesnih predpostavk za vodenje revizijskega postopka, določenih v 12. in 13. členu ZRPJN (pravočasnost in popolnost revizijskega zahtevka ter aktivna legitimacija vlagatelja), in v primeru izpolnjevanja le-teh odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN. Pri odločanju o utemeljenosti revizijskega zahtevka se mora naročnik opredeliti do vseh vlagateljevih navedb ter tudi sprejeti odločitev o zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka, o čemer v sklepu ravno tako ni odločil. Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na odločitve Državne revizijske komisije naročnika napotuje, da gre za zadevi z evidenčnima številkama 018-128/04 ter 018-277/03, sklepi Državne revizijske komisije pa so javnosti prosto dostopni.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04.08.2004


dr. Aleksij Mužina,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Center za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6, Celje
- DZS d.d., Mali trg 6, Ljubljana
- MK Trgovina d.d., Veleprodajni center Žalec, Hmeljarska 1, Žalec
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran