Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-165/04 RTV Slovenija

    Številka: 018-165/04-25-1392
    Datum sprejema: 2. 8. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zamenjavo OHPK naprav, ki ga je vložilo podjetje IMP inženiring, montaža, proizvodnja d.d., Dunajska 7, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Radiotelevizija Slovenija, Javni zavod, Kolodvorska 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 02.08.2004

    odločila:

    1. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

    2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, ki je razvidna iz dokumenta odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004.

    3. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 470.732,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 02.04.2004 sprejel sklep o pričetku oddaje javnega naročila za zamenjavo OHPK naprav. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 35/04, z dne 09.04.2004, pod številko objave Ob-8994/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 04.06.2004, je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Naročnik je z dokumentom odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, ponudnike obvestil, da je prejel štiri nepravilne in eno neprimerno ponudbo, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), da bi lahko izbral najugodnejšega ponudnika.

    Vlagatelj je dne 30.06.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik nepopolno ugotovil dejansko stanje in kršil materialno pravo, ko je ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna. V odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, je navedeno, da je vlagateljevi ponudbi v predračunu v poglavju 3.4. Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode, v postavkah 1 in 2 prečrtana navedba zahtevane opreme, zato iz predračuna ni razvidno, za katero vrsto opremo je vlagatelj podal ceno. Vlagatelj navaja, da je v poglavju 3.4. Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode, v postavki 1 in 2 najprej res pomotoma prečrtal nekatere alinee, vendar je svojo napako popravil s tem, da je to odkljukal in se poleg podpisal, kar je uveljavljeni način za popravljanje napak. Da je ta trditev točna, izhaja tudi iz priloženega prospekta Hladilni agregat McQuay tip EKOPLUS 120.2 XE, ki je priložen ponudbi, kot to zahteva razpisna dokumentacija. Glede na navedeno je nepravilna ugotovitev naročnika, da iz predračuna vlagateljeve ponudbe ni razvidno za katero vrsto opreme je podana cena. Iz ponudbe in prospekta je točno razvidno, da je ponujena zahtevana oprema. Vlagatelj nadaljuje, da v kolikor je imel naročnik kakšen dvom ima v skladu s 54. členom ZJN-1 možnost zahtevati pojasnilo dokumentov, ki jih je vlagatelj že predložil. Možnost zahteve za dodatna pojasnila je v postopku oddaje javnega naročila utemeljena z vidika dejanske vsebine ponudbe (ponudnikove volje), čeprav je že iz predloženih listin dovolj jasno razvidno, kaj je vlagateljeva volja. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da je njegova ponudba pravilna, zato bi naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila moral izbrati njega kot najugodnejšega ponudnika.

    Naročnik je z dokumentom odločitev o zahtevku za revizijo, z dne 15.07.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so v vlagateljevi ponudbi v poglavju 3.4. Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode, v postavkah 1 in 2 prečrtane navedbe zahtevane opreme, ob tem pa je dodan vlagateljev podpis. Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 77. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, v nadaljnjem besedilu: ZUP) ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna. Prvi odstavek 77. člena ZUP je namreč naslednji: "Zapisnik mora biti sestavljen pravilno; v njem se ne sme nič izbrisati. Mesta, ki so bila do sklenitve zapisnika prečrtana, morajo ostati čitljiva; overi jih s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi dejanja postopka." Naročnik nadaljuje, da zaradi navedenega od vlagatelja ni zahteval dodatnih pojasnil v skladu s 54. členom ZJN-1. Naročnik nadaljuje, da tudi v primeru, če bi bila vlagateljeva ponudba pravilna le-ta v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagateljeva ponudba je poleg tega, da je nepravilna tudi nesprejemljiva. Ocenjena vrednost javnega naročila za vse tri sklope skupaj znaša 139.000.000,00 SIT medtem, ko ponudbena cena vlagateljeve ponudbe za vse tri sklope skupaj znaša 221.462.005,20 SIT. Ponujene cene vlagatelja po sklopih presegajo ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih, zaradi česar je njegova ponudba nesprejemljiva.

    Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.07.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu ponovno navaja, da je v predračunu pomotoma prečrtal nekatere alinee, vendar je napako popravil s tem, da je prečrtane zadeve odkljukal in se poleg podpisal. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da se pri tem uporabljajo določbe ZUP. Prav tako ne drži naročnikova trditev, da vlagatelj ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, saj je za sklopa B in C ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj nadaljuje, da v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, naročnik ni ugotovil, da bi bila njegova ponudba tudi nesprejemljiva. Poleg tega pa je naročnik ocenjeno vrednost za vse tri sklope povečal na 203.000.000,00 SIT (povabilo k postopku s pogajanji, z dne 02.07.2004). Vlagatelj zaključuje, da je glede na navedeno njegova ponudba pravilna in sprejemljiva in zato v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo.

    Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 20.07.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik v dopisu med drugim tudi navaja, da je predvidena gradnja za naročnika pomembna zadeva, zato je v skladu z ZJN-1 pričel nov postopek oddaje javnega naročila. Narava predvidene gradnje zahteva le določene termine, ko se lahko izvede, zato naročnik prosi za čim hitrejšo odločitev Državne revizijske komisije. V kolikor ni zakonskih omejitev za izvedbo postopka s pogajanji, naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija sprejme sklep v katerem naj naročniku omogoči nadaljevanje postopka s pogajanji, saj v predhodnem odprtem postopku ni dobil pravilne in sprejemljive ponudbe.


    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

    Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljevanja postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma postopka s pogajanji, ki ga je naročnik pričel na podlagi povabila k postopku s pogajanji, z dne 02.07.2004.
    ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

    Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Velja pripomniti, da je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera, ne pa z ravnanjem naročnika samega (npr. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-167/02, z dne 06.08.2002).

    V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predlog za nezadržanje nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila posredoval z dopisom, z dne 20.07.2004, torej že po naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo (dokument, z dne 15.07.2004) in vlagateljevem obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 19.07.2004. Hkrati pa naročnik predlog argumentira z okoliščinami, ki so pretežno v njegovi interesni sferi. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje neutemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, saj naj bi bila njegova ponudba pravilna, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem ko je zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, ravnal v skladu z določbami ZJN-1.

    ZJN-1 v poglavju 2.12. (Oddaja naročila), v 2. odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) naročnika zavezuje, da mora po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Pojem pravilne ponudbe je definiran v 13. točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1, kjer je določeno, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

    V obravnavanem primeru naročnik izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepravilne opira na točko B 4.8 razpisne dokumentacije, kjer je v "predračunu" zapisano navodilo: "Predračun mora vsebovati podrobnejšo razčlenitev cene, glede na popis materiala, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Predračun mora biti pripravljen po posameznih sklopih.
    Predračun mora biti pripravljen na kopiji projektantskih popisov. Prepisani popisi se ne bodo upoštevali. V primeru, da ponudnik ne bo predložil predračuna na kopiji projektantskih popisov, bo njegova ponudba izločena iz nadaljnjega ocenjevanja.".
    Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji v točki B.9 "izločitev ponudbe" zapisal: "Vsebina ponudbe je določena z razpisno dokumentacijo. V kolikor bo ponudba vsebovala pogoje ali zahteve, ki niso definirani z razpisno dokumentacijo in so po presoji naročnika nesprejemljivi, bo takšna ponudba izločena.
    Ponudba, ki ne bo v celoti pripravljena v skladu s to razpisno dokumentacijo oziroma ne bo izpolnjevala pogojev za udeležbo, bo izločena.".

    Po pregledu ponudbe vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil predračun na kopiji projektantskih popisov, sam predračun pa vsebuje podrobnejšo členitev cene, glede na popis materiala, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Iz vlagateljevega predračuna je nadalje razvidno, da je v poglavju 3.4. "Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode" prečrtal nekatere alinee pri postavkah 1 in 2, namesto teh zapisal drugačno vsebino, ki jo je zatem odstranil s korektorjem pisave, obkljukal prvotno vsebino alinej in se ob le-teh tudi podpisal. S tem je vlagatelj potrdil prvotno vsebino spornih alinej pri postavkah 1 in 2 točke 3.4. predračuna in je torej ponudil opremo, ki je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija na tem mestu tudi opozarja na določilo 54. člena ZJN-1. Ta v prvem odstavku določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati ali dovoliti kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne." Glede na naročnikov pomislek, da iz vlagateljevega predračuna ni razvidno, za katero vrsto opreme je dal podal ceno, bi naročnik lahko v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 pozval vlagatelja k pojasnitvi njegove dejanske vsebine njegove ponudbe v spornem delu. Ponudba vlagatelja se s tem ne bi nič spremenila, ostala bi ista ponujena oprema, naročnik pa bi pridobil zgolj informacijo, ki bi odpravila njegov dvom o tem, katero opremo je vlagatelj ponudil.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je bila naročnikova odločitev, da se ponudba vlagatelja iz prej navedenih razlogov zavrne kot nepravilna, sprejeta v nasprotju z določili ZJN-1.

    Državna revizijska komisija ob tem sledi tudi vlagateljevi navedbi v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 19.07.2004, da naročnik nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe ni ugotovil v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, ampak le-to zatrjuje šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 15.07.2004. Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb naročnik ugotavlja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (76. člen ZJN-1), ugotovitve pa poda v odločitvi o oddaji naročila, ki mora vsebovati ugotovitve in biti obrazložena (78. člen ZJN-1). Ponudnik se torej iz naročnikove odločitve o oddaji naročila seznani z razlogi za morebitno zavrnitev njegove ponudbe in prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do njegove ponudbe. Zoper navedeno naročnikovo odločitev (za katero je podal razloge v odločitvi o oddaji naročila) pa je ponudniku zagotovljeno pravno varstvo na podlagi določb ZRPJN. Glede na navedeno naročniku ni dopuščeno, da lahko ugotavlja dodatno dejansko stanje glede zadev, ki se nanašajo na fazo ocenjevanja in pregleda ponudb, saj bi v fazi revizije postopka to pomenilo omejevanje pravnega varstva ponudnikov zoper naročnikove odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija v konkretnem primeru pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ni presojala naročnikovih navedb, ki se nanašajo na nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe.


    Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 200.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost. V obvestilu o nadaljevanju postopka pa je zahteval povračilo 2.000 točk za vlogo, 1.970,00 SIT materialnih stroškov, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost.
    Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 200.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20 % davkom na dodano vrednost (264.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo in za nadaljevanje postopka 5.500,00 SIT (50 točk za obvestilo o nadaljevanju postopka), povečano za 110,00 SIT materialnih stroškov (2% od stroškov odvetnika za nadaljevanje postopka), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost (1.122,00 SIT), skupno torej 470.732,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


    V Ljubljani, dne 02.08.2004


    Franci Kodela, univ.dipl.prav.
    član Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Radiotelevizija Slovenija, Javni zavod, Kolodvorska 2, Ljubljana
    - odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana
    - Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

    Natisni stran