018-019/2005 DARS d.d.

Številka: 018-19/05-35-212

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, predsednika dr. Aleksija Mužine kot poročevalca in članice mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje storitev dokončne premoženjskopravne ureditve AC odseka Višnja Gora - Bič, ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila vlagatelja S&S Consulting, pravno svetovanje, Aleksander NikiÄ" s.p., Pot za Bistrico 56, Domžale ter odvetnika Iztoka šubara, Ulica 1. junija 35, Trbovlje, ki ju zastopa odvetnik Marko Rajčevič, Miklošičeva 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje, Izpostava Ljubljana, Dunajska 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.01.2005

ODLOČILA

Zahteva vlagatelja za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, ki jo gre šteti kot pritožbo, se kot prepozna zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30.03.2004 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za opravljanje storitev dokončne premoženjskopravne ureditve AC odseka Višnja Gora - Bič, ter v Uradnem listu RS, št. 38/2004, z dne 16.04.2004, pod št. objave Ob-9838/04 objavil javni razpis.

Naročnik je dne 16.11.2004 sprejel sklep o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je dne 17.12.2004 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom, z dne 04.01.2005, zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Naročnik je vlagatelja v pravnem pouku, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, obvestil, da lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel dne 05.01.2005.

Vlagatelj je na naročnika naslovil zahtevo za nadaljevanje postopka, z dne 07.01.2005, ki jo je le-ta odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka prejela dne 12.01.2005.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, z dne 13.01.2005, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, prosila za dodatna pojasnila in morebitna dokazila o tem, ali je na Državno revizijsko komisijo v obravnavani zadevi vložil pritožbo. Vlagatelj je odgovoril z dopisom, z dne 24.01.2005, v katerem navaja, da obstoječa zakonodaja ne predvideva vlaganja pritožb na Državno revizijsko komisijo v samem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka, ki jo gre v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZRPJN lahko izključno šteti kot pritožbo, prepozna, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Glede na vlagateljev odgovor v dopisu, z dne 24.01.2005, velja uvodoma opozoriti, da je bil institut pritožbe zoper procesne odločitve v postopku pravnega varstva uveden z novelo ZRPJN v letu 2002 (Uradni list RS, 110/02). Pravno sredstvo "zahteva za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo" po veljavni zakonodaji ni dopustno v primeru zavrženja zahtevka za revizijo s strani naročnika, temveč je v takem primeru dopuščena le pritožba na Državno revizijsko komisijo. Drugi odstavek 13. člena ZRPJN namreč določa, da lahko vlagatelj, v kolikor meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, v treh dneh od prejema naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, ki mora nato o pritožbi odločiti v osmih dneh. ZRPJN v navedenem členu torej določa procesno predpostavko, ki jo mora vlagatelj izpolniti, če želi biti deležen nadaljnjega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja nesporno dejstvo, da je vlagatelj, kljub pravilnemu pravnemu pouku v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, pravno varstvo v postopku revizije uveljavljal tako, da je pri naročniku (napačnem organu) vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (v primeru zavrženja zahtevka za revizijo nedopustno pravno sredstvo).

Kljub temu, da je bilo vlagateljevo pravno sredstvo pri naročniku vloženo pravočasno, Državna revizijska komisija opozarja, da se je rok za vložitev pritožbe na Državno revizijsko komisijo kot na pristojni organ iztekel dne 08.01.2005 (oziroma prvi naslednji delovni dan, torej najpozneje 10.01.2005), le-ta pa je vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka revizije, ki bi jo lahko šlo v primeru pravočasnosti obravnavati izključno kot pritožbo, prejela dne 12.01.2005, torej prepozno.

Glede na navedeno je morala Državna revizijska komisija odločiti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta (pravne) nevednosti oziroma očitne pomote vlagatelja iz šestega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, v nadaljnjem besedilu: ZPP), kjer je določeno: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.". Državna revizijska komisija spričo citirane določbe opozarja, da vlagatelja v konkretnem primeru zastopa odvetnik, zato ga ni mogoče obravnavati kot prava neuko stranko, prav tako po mnenju Državne revizijske komisije zaradi izrecnega pravnega pouka v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo in izrecne naslovitve vloge na naročnika tudi ni mogoče govoriti o očitni pomoti.

Državna revizijska komisija je iz zgoraj navedenih razlogov ravnala skladno s prvo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN in vlagateljevo pravno sredstvo kot prepozno zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.01.2005


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- DARS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje, Izpostava Ljubljana, Dunajska 7, Ljubljana
- Odvetnik Marko Rajčevič, Miklošičeva 13, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana