018-332/04 LPP

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, mag. Metke Cerar kot poročevalke senata in Jožefa Kocuvana kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila JN 09/03 za dobavo 49 avtobusov, in sicer: sklop A - 5 enojnih nizkopodnih mestnih avtobusov, sklop B - 22 zgibnih nizkopodnih mestnih avtobusov, sklop C - 10 enojnih primestnih avtobusov za linijski promet, sklop D - 10 primestnih avtobusov za linijske in turistične prevoze, sklop E - 2 turistična avtobusa, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je za sklope B, D in E vložilo podjetje AC-Intercar, d.o.o., Baragova 5, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Kozinc in partnerji o.p., d.n.o., Mala ulica 5/VII, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.01.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 29/03, z dne 21.03.2003, objavil predhodni razpis, ter nato v Uradnem listu RS, št. 106/03, z dne 30.10.2003, pod številko objave Ob-104923, objavil razpis o oddaji javnega naročila JN 09/03 za dobavo 49 avtobusov po sklopih A, B, C, D in E, kot so navedeni zgoraj. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 122-124/03, z dne 12.12.2003, objavil popravek predmetnega razpisa, s katerim je podaljšal rok za predložitev ponudb in določil poznejši datum odpiranja ponudb.

Naročnik je z obvestili o oddaji javnega naročila, z dne 28.01.2004, izbral najugodnejše ponudnike za posamezne sklope.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.02.2004, ki ga je naročnik s sklepom, št. 350, z dne 19.02.2004, zavrgel kot prepoznega. Vlagatelj je zoper naročnikov sklep pri Državni revizijski komisiji vložil pritožbo, z dne 23.02.2004, katero je le-ta s sklepom, št. 018-43/04-24-356, z dne 26.02.2004, kot neutemeljeno zavrnila.

Vlagatelj je dne 27.02.2004 ponovno vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom, z dne 15.03.2004, zavrnil kot neutemeljenega. Državna revizijska komisija je dne 29.03.2004 sprejela sklep, št. 018-63/04-24-579, s katerim je zahtevku za revizijo ugodila v delu, ki se je nanašal na zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo za predmetno javno naročilo ter odločila, da mora naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila najkasneje v roku 10 dni po prejemu sklepa Državne revizijske komisije.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.04.2004, zoper obvestila naročnika o izbiri najugodnejših ponudnikov za sklope A, B, C, D in E, katerega je naročnik s sklepom, z dne 03.05.2004, zavrnil kot neutemeljenega. Na podlagi nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo je le-ta s sklepom, št. 018-108/04-24-1247, z dne 09.07.2004, zahtevek za revizijo, v delu, ki se nanaša na sklop A in sklop C, zavrgla ter zahtevku za revizijo delno ugodila tako, da je razveljavila odločitve, vsebovane v obvestilih o oddaji javnega naročila, za sklope B, D in E.

Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 2440, z dne 03.11.2004, za sklop B - nakup 22 zgibnih nizkopodnih mestnih avtobusov - ponudnike obvestil, da ponudbe niso pravilne, primerne in sprejemljive.

Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 2441, z dne 03.11.2004, za sklop D - nakup 10 primestnih avtobusov za linijske in turistične prevoze - ponudnike obvestil, da ponudbi nista pravilni, primerni in sprejemljivi.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.11.2004, ter po pooblaščencu z dopisoma, z dne 15.11.2004, zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila za sklopa B in D, katerega je naročnik vlagatelju posredoval z dopisom, št. 2701, z dne 30.11.2004.

Naročnik je z dopisom, št. 2614/IH, z dne 22.11.2004, v skladu z določilom 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), zavrnil vse ponudbe v sklopu B in D.

Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 2702, z dne 30.11.2004, za sklop E - nakup 2 turističnih avtobusov - ponudnike obvestil, da javnega naročila ne more oddati, ker ni prejel vsaj dveh samostojnih pravilnih ponudb dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (brez datuma, na pošto je bil oddan dne 10.12.2004), v katerem navaja kršitev 76. člena ZJN-1 v sklopih B, D in E. Vlagatelj navaja, da je odločitev o oddaji naročila sama s sabo v nasprotju, saj je naročnik najprej ponudbo vlagatelja označil za nesprejemljivo na podlagi Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Ur.l. RS, št. 33/2004), v nadaljevanju pa poudarja, da ne more izbrati najugodnejše ponudbe, ker je prejel samo eno pravilno ponudbo, upoštevajoč star ZJN-1. Naročnik naj bi po mnenju vlagatelja tako uporabil napačno materialno pravo - predpis, ki v času začetka postopka ni veljal in ga zato naročnik ne more retroaktivno uporabiti kot podlago za ugotovitev nesprejemljive ponudbe (v sklopih B, D in E). Po tedaj veljavnem ZJN-1 vlagateljeve ponudbe ni mogoče šteti za nesprejemljivo, saj njegova ponudba v celoti ustreza merilom, pogojem in kvalifikacijskim zahtevam, okvirna vrednost posameznega sklopa pa ni bila predvidena niti kot merilo, pogoj ali kvalifikacijska zahteva. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni določil zagotovljenih sredstev za posamezen sklop, zato je takšno odločanje netransparentno in neupravičeno. Vlagatelj zahteva, da se njegova ponudba ugotovi za pravilno, primerno in sprejemljivo, saj so na takšno ugotovitev vezane različne pravne posledice v smislu nadaljevanja postopka s pogajanji, katerega pa naročnik ne bo mogel izvesti, kolikor bo ponudba vlagatelja pravilna in sprejemljiva.
Vlagatelj nadalje opozarja na naročnikovo napačno uporabo tretjega odstavka 107. člena ZJN-1 v sklopih B, D in E, saj je naročnik vlagatelja (kot tudi ostale ponudnike) pozval k podaljšanju veljavnosti ponudb ter predložitvi novih bančnih garancij za zavarovanje ponudb, kar je vlagatelj tudi storil in ob upoštevanju načela gospodarnosti porabe sredstev posledično pričakoval zanj uspešen zaključek. Ta pričakovanja je vlagatelj opiral tudi na okoliščino, da je Državna revizijska komisija kot nepravilne zavrnila vse ponudbe razen ponudbe vlagatelja. Po mnenju vlagatelja se je naročnik s tem, ko ga je pozval k podaljšanju ponudbe, odrekel pravici do ne-izbire zaradi prejema ene same pravilne ponudbe, z odločitvami za sklope B, D in E pa je vlagatelju povzročil nepotrebne stroške. Vlagatelj poudarja, da se naročnik ne more sklicevati, da ni imel namena izbrati ponudbe vlagatelja, drugačno ravnanje pa bi pomenilo ravnanje na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor naročnik ni imel namena z vlagateljem skleniti pogodbe, bi moral kot dober gospodarstvenik vlagatelju to sporočiti. Drugačno ravnanje je možno šteti za zavajanje, ki je imelo za posledico nastanek precejšnjih stroškov, do povrnitve katerih je vlagatelj, v primeru, da naročnik ne bo izdal drugačne odločitve, upravičen in jih bo zahteval.
Vlagatelj ponovno opozarja, da je naročnikovo razzlogovanje, da je vlagatelj presegel zagotovljena sredstva pri posameznem sklopu, neupravičeno, poleg tega pa vlagatelj tega ni mogel vedeti, saj zneski niso pravilni oziroma niso bili pravilno določeni. Javno naročilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 106/03, z dne 30.10.2003, naročnik pa je omenjena sredstva zagotovil šele na nadzornem svetu 12 dni kasneje, t.j. je začel postopek brez zagotovljenih sredstev (to ima za posledico neveljavnost celotnega javnega naročila, vključno z že oddanima sklopoma A in C, zaradi česar sta sklenjeni pogodbi v teh sklopih nični), kot tudi možno pa vlagatelj dodaja, da je naročnik v sklepu o začetku postopka opredelil višja zagotovljena sredstva, kar posledično pomeni, da je ponudba vlagatelja pravilna in sprejemljiva, sredstva so zagotovljena vsaj v višini njegove ponudbe ter jo gre izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija preveri vsebino sklepa o začetku postopka z navedbo višine zagotovljenih sredstev in ugotovi, da je naročnik začel s postopkom oddaje predmetnega naročila pred izpolnitvijo pogojev za začetek postopka.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v sklopu E nepravilno ugotovil pravilnost samo njegove ponudbe. Ponudnik MAN GV Slovenija d.o.o., Brnčičeva 35, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: ponudnik MAN) namreč ni podaljšal ponudbe kot celote, ampak le del za sklop B, pri katerem naj bi po trditvah naročnika vlagatelj presegel zagotovljena sredstva, čemur vlagatelj v celoti oporeka. Ta selektivnost po mnenju vlagatelja nakazuje povezavo med naročnikom in ponudnikom MAN, saj višina zagotovljenih sredstev ni bila nikjer objavljena. Vlagatelj navaja, bi moral naročnik, tudi če ponudnik MAN sploh ne bi podaljšal veljavnosti svoje ponudbe, ugotoviti, da je le-ta v času oddaje ponudbe pravilna, pravilnost pa se s potekom časa ne more spremeniti.
Iz istih razlogov vlagatelj tudi glede ponudnika DUMIDA d.o.o., Kidričeva 16, Lenart (v nadaljevanju: ponudnik DUMIDA) navaja, da je naročnik v sklopu B nepravilno ugotovil nepravilnost njegove ponudbe oziroma pravilnost samo ene ponudbe (vlagateljeve).
Vlagatelj zatrjuje kršitev določila drugega odstavka 78. člena ZJN-1, s tem, ko naročnik ni izdal vseh pojasnil, za katera je vlagatelj zaprosil, s tem pa je kršil tudi načelo transparentnosti postopka. Vlagatelj se sklicuje na določila Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št 24/03; v nadaljevanju: ZDIJZ) in določilo 6. člena ZJN-1 ter zahteva, da mu naročnik da na vpogled ter posreduje kopije pogodb za sklopa A in C, da bo lahko preveril pravilnost izvedenega postopka oddaje predmetnega naročila (vlagatelj na podlagi videza vozil sumi, da ne ustrezajo povsem ponudbi izbranega ponudnika).
Po mnenju vlagatelja bi bilo mogoče pogodbi, ki ju je naročnik sklenil za sklopa A in C, označiti za nični, saj sta bili sklenjeni dne 02.04.2004, čeprav je odločitev o zavrženju postala pravnomočna šele s sklepom Državne revizijske komisije, z dne 09.07.2004, hkrati pa navedeno predstavlja prekršek po določilih ZJN-1. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pridobi podatke o tem dejanju naročnika in v primeru ugotovljene kršitve poda prijave pred pristojnim organom pregona.
Vlagatelj še predlaga, da Državna revizijska komisija zaradi nepredložitve odzivnega poročila naročnika za sklope B, D in E poda prijavo zaradi storitve prekrška po določilih ZRPJN.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se ugotovi pravilnost, primernost in sprejemljivost vlagateljeve ponudbe v sklopih B, D in E ter pravilnost ponudbe drugega ponudnika v sklopu E. Vlagatelj predlaga, da se razveljavijo obvestila o oddaji javnega naročila za sklope B, D in E, da naročnik opravi ponoven izbor ter izda nove odločitve za sklope B, D in E. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov takse v višini 100.000,00 SIT ter stroškov zastopanja in priprave revizijskega zahtevka v višini 2.000 odvetniških točk, 3% materialnih stroškov, povečano za DDV.

Naročnik je s sklepom, št. 2932, z dne 24.12.2004, zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je začel s postopkom oddaje javnega naročila še pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZJN-1A), zato se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo ZJN-1A, izvedejo po dosedanjih predpisih, t.j. po določbah ZJN-1. Naročnik dodaja, da se ni poslužil možnosti iz tretjega odstavka 107. člena ZJN-1A, pač pa je nadaljeval postopek po določilih ZJN-1. Naročnik navaja, da za sklope B, D in E ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb, zato, glede na določilo prvega odstavka 76. člena ZJN-1, javnega naročila ne sme oddati. Naročnik navaja, da je po določbi točke 2.1.10. ena izmed zahtev pravilnosti ponudbe tudi njena veljavnost, ki se po preteku roka ugotavlja na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava, po katerih je lahko sprejeta le ponudba, ki je veljavna. Ker ponudnik DUMIDA po pozivu naročnika ni podaljšal veljavnosti ponudbe za sklop B, ponudnik MAN pa ni podaljšal veljavnosti ponudbe za sklop E, naročnik ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 31. člena Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01).
Naročnik zavrača navedbo vlagatelja, da je sam začel postopek oddaje javnega naročila še pred za to zagotovljenimi sredstvi za izvedbo javnega naročila. Naročnik navaja, da je zagotovil sredstva že v Načrtu investicij za LPP d.o.o. za leti 2004 in 2005, ki je bil potrjen s strani skupščine Javnega Holdinga Ljubljana d.o.o., z dne 22.10.2003, se pravi pred objavo javnega naročila. Nadzorni svet naročnika je na svoji seji obravnaval le odločitev naročnika glede zagotovitve sredstev in valorizacijo zneskov, za kar je pristojen po zakonu, prepovedano pa mu je voditi posle. Nadzorni svet naročnika tako ni in tudi ni mogel sprejemati odločitev o zagotovitvi sredstev, saj je ta odločitev povezana z vodenjem družbe.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelju glede na zagotovljeni obseg sredstev ne bi mogel oddati javnega naročila niti v primeru, da bi uporabil možnost iz tretjega odstavka 107. člena ZJN-1A, saj ponudba vlagatelja v sklopu B in sklopu D ni sprejemljiva. Naročnik se sklicuje na Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo ter navaja, da ponudba vlagatelja v sklopu B presega predvidena sredstva za 18.957.328,00 SIT, v sklopu D pa za 39.219.000,00 SIT. V sklopu E ponudba vlagatelja ne presega predvidenih sredstev, vendar pa je ponudba edina, zato jo je naročnik zavrnil. Naročnik navaja, da bi moral pri odločanju o oddaji naročila, če ne bi ugotovil, da naročila ne bo oddal zaradi ene same pravilne ponudbe, upoštevati določila ZJN-1A in na njegovi podlagi sprejete podzakonske predpise ter posledično javnega naročila ne oddati, če ponudbe niso pravilne, sprejemljive in primerne. Ker ponudbi vlagatelja za sklop B in D presegata predvidena sredstva, bi ju bilo potrebno v vsakem primeru zavrniti. Naročnik v tej zvezi dodaja, da je za presojo, ali je ponudnik presegel višino predvidenih sredstev, relevantna višina sredstev, predvidena za posamezen sklop in ne za vse sklope skupaj.
Naročnik opozarja, da niti ZJN-1 niti ZJN-1A ne predvidevata t.i. kontrahirne dolžnosti naročnika, saj le-ta ni dolžan sprejeti ponudb niti v primeru, da so te pravilne, primerne in sprejemljive.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.12.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 2970, z dne 30.12.2004, odstopil dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik, glede na določilo prvega odstavka 107. člena ZJN-1A, zavezan izvesti postopek oddaje predmetnega javnega naročila po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZJN-1A, t.j. pred 30.01.2004, ko so stopile v veljavo spremembe in dopolnitve ZJN-1. Čeprav tretji odstavek 107. člena ZJN-1A določa: "Če naročnik še ni sprejel odločitve o oddaji javnega naročila, pa tega ni smel zaradi pogojev iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, lahko nadaljuje postopek po tem zakonu.", se te možnosti v konkretnem postopku oddaje javnega naročila naročnik ni poslužil in iz razloga nepridobitve dveh samostojnih pravilnih ponudb, javnega naročila v sklopih B, D in E ni oddal. Državna revizijska komisija tako povzema, da naročnik, s tem, ko ni izbral najugodnejšega ponudnika za sklope B, D in E, ni kršil določil ZJN-1, saj je odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika v primeru pridobitve ene same pravilne ponudbe v izključni pristojnosti naročnika (in v tem med strankama ni spora).

Kot izhaja že iz obrazložitve odločitve Državne revizijske komisije v sklepu, št. 018-108/04-24-1247, z dne 09.07.2004, so bile kot ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev razpisne dokumentacije, označene naslednje: za sklop B ponudbi ponudnikov: DUMIDA in MAN; za sklop D ponudbi ponudnikov: MAN-AT; za sklop E ponudba ponudnika: MAN. Ker je tako naročnik v sklopih B, D in E pridobil samo eno pravilno ponudbo - vlagateljevo, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vlagateljevih navedb (v povezavi s podaljšanjem veljavnosti ponudb) glede pravilnosti ponudb ponudnikov MAN v sklopu E in DUMIDA v sklopu B.

Ne glede na to, da v nadaljevanju navedeno ni vplivalo na samo odločitev naročnika o ne/dodelitvi javnega naročila za sklope B, D in E, niti ne vpliva na odločitev Državne revizijske komisije o predmetnem zahtevku za revizijo, pa Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik, v nasprotju z zgornjimi izvajanji v zvezi s prvim odstavkom 107. člena ZJN-1A, svojo odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa B in D nepravilno subsumiral tudi pod določila Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo. Naveden podzakonski predpis je namreč začel veljati šele dne 07.04.2004, naročnik pa je, kot rečeno, zavezan ravnati po predpisih, ki so bili v veljavi pred 30.01.2004, zato je naročnikova obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa B in D, glede nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe v sklopih B in D, nepravilna. Po 20. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je namreč sprejemljiva tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam. Glede na datum objave tega javnega razpisa (pred uveljavitvijo ZJN-1A) niti ZJN-1, niti drug podzakonski akt, (ne)sprejemljivosti ponudbe ne pogojuje s ponudbeno ceno, ki ne sme presegati višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Državna revizijska komisija se tako tudi ni opredeljevala do vlagateljeve navedbe, da naročnik sploh ni določil zagotovljenih sredstev za posamezen sklop oz. da je začel postopek brez zagotovljenih sredstev, saj je že samo sklicevanje na nesprejemljivost ponudbe, zaradi preseganja višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, nedopustno. Prav tako Državna revizijska komisija ni odločala o (ne)primernosti vlagateljeve ponudbe, saj o tem med strankama ni spora. Državna revizijska komisija v tej zvezi še dodaja, da bo vlagatelj, zoper morebitne bodoče nezakonite odločitve naročnika v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila, lahko pravno varstvo uveljavljal znotraj tistih postopkov.

Čeprav se Državna revizijska komisija ne strinja z navedbo vlagatelja, da se je naročnik s tem, ko ga je pozval k podaljšanju ponudbe, odrekel pravici do ne-izbire zaradi prejema ene same pravilne ponudbe, pa velja pritrditi ugotovitvam vlagatelja, da je naročnik ponudbe ponudnikov, glede katerih je že Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-108/04-24-1247, z dne 09.07.2004, ugotovila njihovo neskladnost z zahtevami iz razpisne dokumentacije, nepotrebno pozval k podaljšanju ponudb. Sama nepravilnost ponudbe zaradi neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije se namreč ne more sanirati s podaljšanjem veljavnosti takšne ponudbe. Prav tako tudi ne držijo izvajanja naročnika, da bi moral pri odločanju o oddaji naročila, če ne bi ugotovil, da naročila ne bo oddal zaradi ene same pravilne ponudbe, upoštevati določila ZJN-1A in na njegovi podlagi sprejete podzakonske predpise ter posledično javnega naročila ne oddati, saj je naročnik (kot je navedeno že zgoraj) dolžan izvesti postopek oddaje predmetnega javnega naročila po dosedanjih predpisih (arg. prvega odstavka 107. člena ZJN-1A).

Državna revizijska komisija pa se ni mogla vsebinsko opredeljevati do navedbe vlagatelja, v kateri zatrjuje kršitev določila drugega odstavka 78. člena ZJN-1, saj vlagatelj v tem delu ni izkazal in pojasnil, v čem naj bi bila kršitev naročnika, temveč le navaja, da mu naročnik "ni izdal vseh pojasnil, za katera je vlagatelj zaprosil". Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 7., 212. člen in nasl.)), ki so na strani vlagatelja, v tem delu tako ni mogoče ugotoviti nezakonitosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Glede vlagateljeve zahteve po vpogledu v kopije pogodb za sklopa A in C ter odkazovanju na določila ZDIJZ v tej zvezi, Državna revizijska komisija poudarja, da lahko v skladu z določilom 23. člena ZRPJN v okviru svojih zakonskih pristojnosti ugotovi le morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter posledično s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Zakon pa Državni revizijski komisiji ne daje nikakršnih pristojnosti za to, da bi mogla ali smela posegati v odločitve naročnika, ki jih je ta sprejel izven okvirjev izpodbijanih postopkov oddaje javnih naročil oziroma za odločanje o (ne)posredovanju podatkov javnega značaja. V kolikor vlagatelj meni, da naročnik v obravnavanem primeru po zaključku pravnomočnega postopka oddaje javnega naročila ni ravnal v skladu s pravnimi predpisi, oziroma da mu je z zatrjevanim protipravnim ravnanjem naročnika nastala škoda (tudi glede navedbe v zvezi z dodatnimi stroški izdaje nove bančne garancije in rezervacije proizvodnje linije), pa lahko zoper njega uveljavlja odškodninski zahtevek pred sodiščem redne pristojnosti.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, v kateri uveljavlja ničnost pogodb, ki ju je naročnik sklenil za sklopa A in C, saj naj bi bile le-te sklenjene pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije v zvezi s tema sklopoma, Državna revizijska komisija opozarja na določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN, po katerem je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da je postala odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo za sklopa A in C pravnomočna s sklepom Državne revizijske komisije, z dne 09.07.2004, vendarle pa navedeno ni vplivalo na samo odločitev o dodelitvi javnega naročila (kot akt v postopku oddaje javnega naročila in ne v postopku revizije!), ki je postala pravnomočna po preteku desetih dni od prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila za sklope A, B, C, D in E, t.j. dne 27.02.2004 (vlagatelj je obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila prejel dne 17.02.2004). Ker lahko naročnik po sprejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma po sprejemu obrazloženega obvestila o oddaji naročila svojo odločitev spremeni le v postopku pravnega varstva, t.j. v primeru vloženega zahtevka za revizijo, je do tega dne naročnikovo odločitev o dodelitvi javnega naročila varovala prepoved samostojnega spreminjanja lastnih odločitev oz. nepretek roka za vložitev zahtevka za revizijo, po preteku desetdnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo pa je začela učinkovati pravnomočnost odločitve, s katero se razume vezanost na vsebino odločbe (res iudicata) ter prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem). Ker Državna revizijska komisija ni sledila obravnavani navedbi vlagatelja, je bilo potrebno zavrniti tudi njegov predlog, da Državna revizijska komisija pridobi podatke o tem dejanju naročnika in v primeru ugotovljene kršitve poda prijave pred pristojnim organom pregona.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik z nepredložitvijo zahtevanega odzivnega poročila storil prekršek po določbah ZRPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pravočasno, z dopisom, št. 2269, z dne 13.10.2004 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 14.10.2004), le-tej posredoval poročilo o izvedbi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.01.2005


Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana
- Odvetniška družba Kozinc in partnerji o.p., d.n.o., Mala ulica 5/VII, Ljubljana
- DUMIDA d.o.o., Kidričeva 16, Lenart
- MAN GV Slovenija d.o.o., Brnčičeva 35, Ljubljana - Črnuče
- MAN-AT d.o.o., Jadranska 25, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran