Na vsebino
EN

018-013/2005 Upravna enota Novo mesto

Številka: 018-13/05-34-111
Datum sprejema: 13. 1. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Franciju Kodela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za potrošni pisarniški in računalniški material in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Upravna enota Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik) dne 13.01.2005

odločila:

- Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji naročila, št. 039-84/2004, z dne 01.12.2004.

- Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.10.2004 sprejel sklep, št. 039-84/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila, v Uradnem listu RS, št. 114/2004, z dne 22.10.2004, pod številko objave Ob-28607, pa je objavil javni razpis za dobavo potrošnega pisarniškega in računalniškega materiala po odprtem postopku.

Dne 25.11.2004 je naročnik izvedel odpiranje ponudb. Ob tem nastali zapisnik izkazuje, da je prejel tri pravilne ponudbe, med njimi tudi ponudbo vlagatelja.

Dne 01.12.2004 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Extra-lux d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 09.12.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za obrazloženo obvestilo in vpogled v vzorce preostalih ponudnikov ter v dokumentacijo o predloženih vzorcev. Naročnik je obrazloženo obvestilo izdal dne 13.12.2004, vlagatelju je bilo vročeno dne 16.12.2004. Naročnik je vlagatelju omogočil tudi pregled vzorcev ostalih ponudnikov.

Dne 27.12.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. Iz obrazložitve zahtevka za revizijo izhaja, da je za vlagatelja sporno ocenjevanje prispelih ponudb po merilu "kakovost", v zvezi s katerim navaja ugotovljene kršitve pri ocenjevanju vsakega od predloženih desetih vzorcev. Vlagatelj tako glede posameznih predloženih vzorcev navaja:
- Vzorec št. 1: Arhivska mapa z dvema trakovoma: Izbrani ponudnik je res ponudil nekoliko tršo mapo, vzorca ostalih dveh ponudnikov pa sta bila identična, od istega proizvajalca, razlika je bila le v barvi. Kljub temu je naročnik ponudniku Mladinska knjiga d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: neizbrani ponudnik) po spornem merilu dodelil 15 točk, vlagatelju pa 5 točk.
- Vzorec št. 2: zavitek belega papirja 80g, format A4, 500 listov: Vsi trije ponudniki so ponudili 80g papir, pakiran v paketih po 500. Izbrani ponudnik je ponudil papir neznanega proizvajalca, vlagatelj pa papir svetovno znanega proizvajalca, ki je v vseh pogledih visoko kakovosten in ustrezen. Ne glede na to je izbrani ponudnik pri vzorcu št 2. po spornem merilu dobil 30 točk, vlagatelj pa 5 tč.
- Vzorec št. 3: PVC ovitek za vpenjanje, 13 MIC sijaj: Izbrani ponudnik je res ponudil nekoliko trši vzorec, vlagatelj in neizbrani ponudnik pa sta ponudila mape istega proizvajalca, le da je bila mapa neizbranega ponudnika nekoliko večjih dimenzij. Ker naročnik dimenzije ni posebej določil, debelina pa je ustrezala njegovim zahtevam, je razlika 25 točk, kot jih prejel vzorec izbranega ponudnika več napram vzorcu vlagatelja, neupravičena in nekorektna.
- Vzorec št. 4: registrator A4, širok, z ovojem: Vlagateljev vzorec po oceni slednjega v ničemer ne odstopa od kvalitete vzorca izbranega ponudnika, zato je razlika 15 točk, v prid izbranega ponudnika, nekorektna in neupravičena.
- Vzorec št. 5: kemični svinčnik: Izbrani ponudnik je ponudil vzorec neuveljavljene blagovne znamke, ki tako po kakovosti, kot po samem dizajnu, nikakor ni boljši od ponujenega vzorca vlagatelja. Ocena dizajna je subjektivnega značaja, končna razlika 15 točk, v prid izbranega ponudnika, pa je nerealna in neupravičena, saj vlagateljev vzorec zagotovo ni za pol slabši od vzorca izbranega ponudnika.
- Vzorec št. 6: keramični svinčnik: Izbrani ponudnik je ponudil vzorec neuveljavljene blagovne znamke, ki tako po kakovosti, kot po samem dizajnu, nikakor ni boljši od ponujenega vzorca vlagatelja. Ocena dizajna je subjektivnega značaja, končna razlika 15 točk, v prid izbranega ponudnika, pa je nerealna in neupravičena, saj vlagateljev vzorec zagotovo ni za pol slabši od vzorca izbranega ponudnika.
- Vzorec št. 8: toner za tiskalnik model EPSON EPL-5800L: Izbrani ponudnik je ponudil toner brez imena blagovne znamke, iz katerega ni razvidno, ali gre za originalni ali pa za obnovljen toner. Razlika med slednjimi je zelo velika. Razlika 15 točk, v prid vlagatelja in neizbranega ponudnika, je premajhna, saj nadomestek nikakor ne pomeni polovične kvalitete originalnega proizvoda. Vzorec izbranega ponudnika bi moral biti ocenjen z minimalnim številom točk.
- Ostali vzorci (št. 7, 9 ter 10): ocenjeni so bili korektno in niso sporni.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugotavlja, da naročnik očitno preferira izbranega ponudnika, kljub temu, da njegova ponudba ni bila najcenejša, njegovi vzorci pa so bili nekorektno ocenjeni kot najustreznejši. Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na izbor najugodnejšega ponudnika, naročnik pa naj ponovno izvede oceno vseh predloženih vzorcev in kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. Slednji od naročnika zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 039-84/2004, z dne 29.12.2004, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, glede stroškov postopka pa ugotovil, da jih ni. V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik najprej povzel merilo "kakovost", kot je bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji, nato pa navedel, da je strokovna komisija izvedla presojo predloženih vzorcev nepristransko, korektno in po lastni vesti, glede na potrebe naročnika, v skladu z 12.2. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer ne glede na posamezne blagovne znamke. Pri ocenjevanju je upoštevala merila, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, in ta uporabila na način, kot je bil naveden v razpisni dokumentaciji. Podrobnejšo obrazložitev komisije o ocenitvi posameznih vzorcev je vlagatelj prejel v obrazloženem obvestilu, dne 15.12.2004 (dejansko nosi obrazloženo obvestilo datum 13.12.2004, vlagatelju pa je bilo vročeno dne 16.12.2004). Naročnik je vlagatelju v sklepu podal naslednji pravni pouk: "Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Državno revizijsko komisijo.". Naročnikov sklep je bil vlagatelju vročen dne 03.01.2005.

Z vlogo, z dne 04.01.2005, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi postopek revizije nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 07.01.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretni zadevi je za vlagatelja sporno ocenjevanje prispelih ponudb po merilu "kakovost", kot enem izmed treh meril, po katerih je naročnik ocenjeval prispele ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji merilu "kakovost" določil vrednost (utež) 30%, ponudba pa je bila po tem merilu lahko ocenjena z največ 300 točkami. V točki 12.2. Navodil ponudnikom za izdelavo, kjer je bilo merilo "kakovost" podrobneje opisano, je naročnik določil: "Pri merilu kakovost se bo presojala kakovost artiklov, ki jih bodo ponudniki kot vzorce priložili k svoji ponudbi. Pri presoji posameznega vzorca bo prejel ponudnik, ki bo po presoji strokovne komisije predložil artikel najboljše kvalitete, 30 točk, ponudnik, ki bo predložil artikel slabše kvalitete, bo prejel 15 točk, ponudnik, ki bo predložil po kvaliteti še slabši vzorec, pa bo prejel 5 točk. Vzorci slabše kvalitete ne prejmejo točk. V primeru enake kvalitete posameznega artikla pri dveh ali več ponudnikih, dobijo ponudniki enako število točk za posamezen artikel.". Podrobnejšega opisa ocenjevanja ponudb po merilu "kakovost" naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil.

Iz določil drugega in tretjega odstavka 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) izhaja, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril. Četrti odstavek istega člena ZJN-1 določa še, da mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.

V zgoraj citiranih določilih ZJN-1 sta za obravnavan primer bistveni dve (med seboj tesno povezani) zahtevi v zvezi z oblikovanjem meril, in sicer zahteva po takšnem opisu (načina uporabe) merila, da bo na njegovi osnovi v fazi ocenjevanja ponudb mogoče posamezne ponudbe objektivno meriti (to je brez vpletanja elementov subjektivne presoje), ter zahteva po vnaprejšnjem opisu meril, ki pomeni predvsem zahtevo po tem, da se vnaprej določijo in dovolj jasno opišejo elementi oziroma okoliščine, na podlagi katerih se bo mogoče (tudi v primeru vloženega revizijskega zahtevka) o tem odločati. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, pri čemer pa morajo biti le-ta opisana in ovrednotena tako, da zagotavljajo primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb, s tem pa tudi presojo pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je tudi mogoča njihova medsebojna primerjava.

V konkretni zadevi gre ugotoviti, da je naročnik predložene vzorce po merilu "kakovost" ocenjeval arbitrarno. To je naročnik nenazadnje potrdil tudi sam, v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v katerem je med drugim navedel, da je komisija presojo izvedla "po lastni vesti". Z vpogledom v obrazloženo obvestilo o oddaji naročila je mogoče tako npr. ugotoviti, da je naročnik pri ocenjevanju vzorca št. 2: Zavitek belega papirja 80g, format A4, 500 listov, ugotovil: "Vaš papir je na otip bolj trd in je tudi najtanjši oz. najredkejši, saj so, v kolikor se skozenj pogleda proti svetlobi, na njem vidne bele pike. Komisija pri papirju ostalih dveh ponudnikov teh pik ni ugotovila. Razlike so tudi pri papirju ostalih dveh ponudnikov. Pri tiskanju se je ugotovilo, da je drugo ocenjeni vzorec manj bel, sicer pa sta oba na otip mehka in gosta." Naročnik je opisano oceno vzorcev izvedel brez podlage v razpisni dokumentaciji, v kateri je bilo določeno le, da mora biti papir formata A4, v pakiranju po 500 listov, teže 80g. Ob takšni oceni vzorcev, ki so bili sicer vsi skladni z zahtevami razpisne dokumentacije, pa naročnik ravno tako ni niti z besedo pojasnil, kako naj bi domnevno ugotovljene lastnosti posameznih vzorcev vplivale na kvaliteto le-teh. Naročnik tako ne pojasnjuje kakšen pomen imajo za kakovost "bele pike" na vzorcu vlagatelja, ki pri papirju ostalih ponudnikov niso vidne, kot tudi ne, kakšen vpliv na kakovost ima "bolj rjavkasta barva" vzorca neizbranega ponudnika. Naročnik ravno tako ni pojasnil niti, zakaj je vzorec z "bolj rjavkasto barvo" primerjalno kvalitetnejši od vzorca z "belimi pikami"; slednji je bil namreč ocenjen z desetimi točkami manj kot drugouvrščeni vzorec neizbranega ponudnika. Podoben način ocenjevanja je naročnik uporabil tudi pri ocenjevanju drugih vzorcev, saj je znotraj merila "kakovost" le-te ocenjeval po kriterijih, ki v razpisni dokumentaciji niso bili vnaprej določeni, s svojimi ocenami pa v večini primerov ni uspel izkazati primerjalnih prednosti bolje ocenjenih vzorcev napram slabše ocenjenim.

Ugotoviti gre, da se je naročnik šele v fazi ocenjevanja predloženih vzorcev odločil, katere dodatne kriterije bo upošteval pri ocenjevanju vzorcev po merilu "kakovost", teh pa v razpisni dokumentaciji tako ni vnaprej določil. Takšen način ocenjevanja je naročniku omogočal arbitrarno dodeljevanje točk, saj bi se glede na dejstvo, da v razpisni dokumentaciji ni zadostno opisal oz. ovrednotil merila "kakovost", ob upoštevanju različnih ponudb lahko odločil tudi za drugačen način vrednotenja le-teh. Zaradi arbitrarnosti naročnikovega ocenjevanja pa posameznih ponudb posledično tudi ni mogoče medsebojno objektivno primerjati ter oceniti, ali je bilo ocenjevanje pravilno in v skladu z določili razpisne dokumentacije. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil 50. člen ZJN-1, saj je merila oblikoval tako, da ni bila izključena možnost diskriminatornega razvrščanja ponudb, kršil pa je tudi načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1, saj je bila zaradi nejasno določenih meril onemogočena medsebojna primerljivost posameznih ponudb. S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati pa morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Državna revizijska komisija, skladno z določili drugega odstavka 19. člena ZRPJN, odloča v mejah postavljenega zahtevka. Ob upoštevanju meja slednjega ter ugotovljenih kršitev v postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija sklenila ugoditi vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, v posledici česar je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila, št. 039-84/2004, z dne 01.12.2004.

Naročnik mora v ponovljenem postopku pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb upoštevati določila 50. člena ZJN-1 in pri ocenjevanju le-teh uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. V kolikor naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel objektivno oceniti prispelih ponudb, mora postopek oddaje javnega naročila ponoviti, ponudnikom pa na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katere predložijo dokazila (drugi odstavek 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške plačane takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, ki mu jih Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, v celoti priznava.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Državna revizijska komisija v zvezi s stroški postopka pripominja še, da je bila naročnikova odločitev, ki izhaja iz 2. točke izreka njegovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, napačna. Vlagatelj je namreč v postopek priglasil stroške, zato bi moral naročnik o njih odločiti bodisi tako, da bi vlagateljevi zahtevi za njihovo povrnitev ugodil (v primeru utemeljenosti revizijskega zahtevka), ali pa tako, da bi zahtevo zavrnil. Naročnikova ugotovitev o tem, da stroškov postopka ni, je neskladna z dejanskim stanjem v zadevi in brez podlage v ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija kot slednje pripominja še, da ima vlagatelj v primeru zavrnitve njegovega zahtevka za revizijo, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, pravico do nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo, o čemer mora naročnika obvestiti v roku treh dni do prejema njegove odločitve o zahtevku za revizijo. Pravni pouk, ki ga je naročnik zapisal v svoj sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 29.12.2004, in je vlagatelja seznanjal z možnostjo pritožbe zoper naročnikovo odločitev, nima podlage v ZRPJN in je zato napačen.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 13.01.2005


Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Upravna enota Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto,
- Extra-lux d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran