018-001/2005 Upravna enota Maribor

Številka: 018-1/05-32-40

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Mateje Ažman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za potrošni pisarniški in računalniški material ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila DZS, d.d., Založništvo in trgovina, Letališka 30, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje Upravna enota Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 06.01.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 03.11.2004 sprejel sklep, št. 403-2/2004 1001, o pričetku postopka oddaje JNMV, št. 11/04, za potrošni pisarniški in računalniški material. Naročnik je obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 403-2/2004 1001, z dne 02.12.2004, oba ponudnika obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral Mladinsko knjigo Trgovina, d.d., Slovenska 29, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.12.2004, v katerem navaja, da je naročnikova odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe nepravilna. Vlagatelj navaja, da je zaradi jasnosti in preglednosti res dopolnil obrazec ponudbe, saj so bile v razpisni dokumentaciji v nasprotju z 32. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) navedene blagovne znamke, tipi in proizvajalci, brez navedbe "ali podobno", ki jih sam ne ponuja. Vlagatelj bi v nasprotnem primeru dal ponudbo, ki ne bi ustrezala dejanski ponudbi, zaradi česar bi lahko naročnik kasneje odstopil od pogodbe in vnovčil bančno garancijo. Vlagatelj navaja, da gre za favoriziranje drugega ponudnika in da je na tak način v predhodnih postopkih oddaj javnih naročil že podajal ponudbe, ki pa jih naročnik ni zavrnil. Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe ter da mu odda predmetno javno naročilo.

Naročnik je z odločbo, št. 403-2/2004 1001, z dne 23.12.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi naročnik vztraja, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, saj ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je vlagatelj dopolnil ponudbo na obr-5 v koloni Vrsta blaga in Merska enota, zaradi česar je posledično "znižal svojo ponudbo". Naročnik še navaja, da vlagatelj zoper določila razpisne dokumentacije ni ugovarjal skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, zaradi česar je v navajanju kršitev v zvezi z razpisno dokumentacijo prekludiran. Naročnik navaja, da zaradi narave njegovega dela in posebnih zahtev serviserjev njegovih strojev potrebuje prav material, ki ga je navedel v seznamu predračuna. V zvezi z vlagateljevo navedbo o bančni garanciji naročnik navaja, da le-te sploh ni zahteval, zavrača pa tudi vlagateljevo navedbo, da je favoriziral drugega ponudnika, saj je bil tudi vlagatelj že naročnikov dobavitelj. Naročnik še opozarja, da vlagatelj ni mogel vedeti, da je njegova ponudba cenovno najugodnejša, ter navaja, da je tak podatek lahko dobil le nezakonito.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.12.2004, sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 403-2/2004 1001, z dne 31.12.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama tega revizijskega postopka ni spora o tem, da je vlagatelj spreminjal ponudbeni obrazec obr-5. Vlagatelj namreč temu v zahtevku za revizijo ne oporeka, temveč navaja, da je res dopolnil obrazec ponudbe, saj so bile v razpisni dokumentaciji v nasprotju z 32. členom ZJN-1 navedene blagovne znamke, tipi in proizvajalci, brez navedbe "ali podobno", ki jih sam ne ponuja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da mora ponudnik predložiti ponudbo na predloženih obrazcih, poleg tega je izrecno (opozorilo na obr-5) navedel, da ponudniki ne smejo spreminjati, dopolnjevati ali popravljati obrazca ponudbe obr-5, morajo ga le izpolniti, pri tem pa ponuditi vse vrste blaga iz seznama. Naročnik je opozoril, da bodo ponudniki, ki ne bodo upoštevali tega opozorila, izločeni iz postopka ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo ter ugotovila, da je vlagatelj pri posameznih postavkah ponudbenega seznama (obr-5) pri koloni Vrsta blaga dopisoval posamezne oznake oziroma proizvajalce (npr. postavka 14.: Dysan, postavka 18.: Paloma, postavka 21.: Dysan, postavka 41.: Helit, postavke 84. do 87.: Office line,â??). Vlagatelj je poleg tega pri postavki 67. Nalepke P - Bowes 6211 pri koloni Merska enota spreminjal iz zahtevane merske enote "zavitek" v "kom" ter pri postavki 68. Nalepke standard 38x75 1/6 etiket na poli iz zahtevane merske enote "pola" v "kom". Iz primerjave ponudbenih predračunov vlagatelja in izbranega ponudnika je mogoče ugotoviti, da je zaradi ugotovljenih sprememb, ki jih je vlagatelj vnesel v ponudbeni predračun npr. pri postavki 67 prišlo do dejanske neprimerljivosti ponudb, saj je vlagatelj ponudil ceno za "kom" (namesto "zavitek") v višini 6,67 SIT, in jo pomnožil z okvirno količino, ki jo ni spreminjal (3) ter dobil za to postavko skupno vrednost 20,90 SIT, izbrani ponudnik pa je ponudil ceno za "zavitek" v višini 13.361,63 SIT, pomnoženo z okvirno količino in dobil za to postavko skupno vrednost 40.084,89 SIT. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno za primerjanje ponudb, še posebej pa v postopku oddaje javnega naročila, kjer je kot edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika podana najnižja cena, nedvomno zagotoviti, da so ponudbe podane na isti način, torej da so medsebojno primerljive. Naročnik lahko medsebojno primerja le tiste ponudbe, ki vsebujejo na enak (v razpisni dokumentaciji določen) način izpolnjene ponudbene dokumente. V nasprotnem primeru je medsebojna primerljivost ponudb otežena oz. onemogočena, zaradi česar je posledično onemogočeno tudi ugotavljanje, katera ponudba je v primerjavi z ostalimi najugodnejša. Načelo primerljivosti ponudb namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot naročnik nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, da podatki temeljijo na enakih merilih in da je zato mogoča primerjava med istovrstnimi dokumenti različnih ponudnikov in je tesno povezano z enotno terminologijo in uvajanjem obveznih obrazcev za ponudbe, kar pa je bilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zaradi ugotovljenega vlagateljevega posega v razpisno dokumentacijo, nedvomno kršeno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeva navajanja, da je do dopolnjevanja ponudbenega obrazca prišlo iz razloga, ker je naročnik pri sestavi razpisne dokumentacije kršil 32. člen ZJN-1, v fazi po oddaji javnega naročila, pravno formalno prepozna. Ker se je vlagatelj z določili razpisne dokumentacije seznanil že ob prejemu le-te, bi z namenom dosega razveljavitve teh domnevno nezakonitih določil razpisne dokumentacije, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral vložiti zahtevek za revizijo že pred prejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Namen takšne ureditve v ZRPJN je preprečiti situacije, ko potencialni ponudnik ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila, vendar zoper njih ne reagira takoj, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morale biti znana pred prejemom odločitve o oddaji javnega naročila ter parametri (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po prejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije torej v tej fazi postopka ni več mogoča. Državna revizijska komisija pa pripominja, da bi v primeru pravočasne vložitve revizijskega zahtevka za revizijo iz tega razloga, Državna revizijska komisija vsebinsko presojala to navedbo in bi posledično lahko vlagatelju tudi zagotavljala učinkovito pravno varstvo.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je štel vlagateljevo ponudbo za nepravilno. Ker ponudba vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, te ponudbe ni mogoče šteti za pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevo navedbo, da gre za favoriziranje drugega ponudnika, kar utemeljuje s tem, da je v prejšnjih postopkih oddal ponudbo na enak način, pa ni bil izločen iz nadaljnjega postopka, temveč je bil zaradi nižje ponudbene cene izbran drug ponudnik, ugotavlja, da v predmetnem postopku, v skladu z zgornjimi ugotovitvami, naročniku ni mogoče očitati favoriziranja drugega ponudnika, pri tem pa Državna revizijska komisija opozarja, da je pristojna le za ugotavljanje morebitnih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, kjer je vložen zahtevek za revizijo in sicer v mejah tega zahtevka, nikakor pa ni mogoče ugotavljati (morebitnih) kršitev v postopkih, ki so že pravnomočno končani.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1, zaradi česar je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z določili prvega odstavka 23. člena ZRPJN, kot neutemeljenega zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.01.2005

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Upravna enota Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor,
- DZS, d.d., Založništvo in trgovina, Letališka 30, Ljubljana,
- Mladinska knjiga Trgovina d.d., Slovenska 29, Ljubljana,
- MF, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.