018-333/04 Psihiatrična bolnišnica Vojnik

Številka: 018-333/04-34-47

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Franciju Kodela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pranje perila ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Fin-kom, storitve in svetovanje, d.o.o., Efenkova cesta 61, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, Vojnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.01.2005

ODLOČILA

- Zahtevek za revizijo se v delu, v katerem se nanaša na neutemeljenost naročnikove zavrnitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepravilnosti, zavrne.

- V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.08.2004 sprejel sklep, št. 412/04, o začetku postopka oddaje javnega naročila za pranje perila. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 108-109/04, z dne 08.10.2004, pod številko objave Ob-26854/04.

Dne 08.12.2004 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 635/04, s katerim je odločil, da se kot najugodnejši ponudnik izbere ponudnik Bistra d.o.o., Spodnji trg 12, škofja Loka (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudbo vlagatelja je naročnik kot nepravilno izločil, saj je vlagatelj predložil bančno garancijo za resnost ponudbe s krajšim rokom veljavnosti, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je dne 16.12.2004 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se "razpis" (dejansko: postopek oddaje javnega naročila) v celoti razveljavi. V zahtevku za revizijo vlagatelj glede nepravilnosti njegove ponudbe navaja, da mu je naročnik pri odpiranju ponudb zagotovil, da se bo pozanimal ali je do zapisa datuma veljavnosti bančne garancije dejansko prišlo zaradi tiskarske napake, napravljene s strani banke, v kolikor bo to potrjeno, pa naj bi to upošteval in ponudbo obravnaval kot pravilno. Zaradi zavajanja s strani naročnika je vlagatelj zapisnik o odpiranju ponudb podpisal brez pripomb. Vlagatelj dalje navaja, da je banka priznala napako pri bančni garanciji in se zanjo tudi opravičila. Vlagatelj je popravljeno bančno garancijo hotel še isti dan izročiti naročniku, a ta tega ni želel, zato mu jo je poslal po pošti. Ker je vse do danes ni vrnil, vlagatelj domneva, da je naročnik bančno garancijo sprejel. Vlagatelj navaja, da naročnik ni hotel dopustiti popravka v skladu s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), ki dovoljuje dopolnitve in pojasnila za odpravo pomanjkljivosti ponudbe, temveč je vlagateljevo ponudbo iz formalnih razlogov zavrnil.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi druge kršitve v postopku oddaje javnega naročila. Tako navaja, da naročnik ni upošteval "najnovejšega zakona, ki je v veljavi", pri čemer meri na uradno prečiščeno besedilo ZJN-1, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 36/04, z dne 13.04.2004. Vlagatelj dalje opozarja, da ponudnik Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: Splošna bolnišnica Celje), ponudbe ni sestavil v skladu z določili 6. člena Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, zaradi česar bi jo naročnik moral izločiti, česar pa ni storil. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da bi moral naročnik od ponudnikov zahtevati predložitev uporabnega dovoljenja, vezanega na dejavnost, ki se opravlja v gospodarske namene v poslovnem prostoru, ter potrdilo o vpisu v obrtni register. Trditev, da za opravljanje dejavnosti niso predpisani posebni pogoji, tako ne zdrži. Kot naslednjo kršitev v postopku oddaje javnega naročila vlagatelj navaja, da so vsi ponudniki kršili 6. člen Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, saj je vsak od ponudnikov predložil tudi vzorec pogodbe, ki v 6. členu Navodila ni omenjen, je pa bistvenega pomena. Naročnik je dalje o svoji odločitvi o oddaji naročila ponudnike obvestil z obvestilom, v katerem je kot pravno podlago uporabil 18. člen ZJN-1, kar je napačno. Naročnik je s tem namerno zavajal ponudnike in jim kratil pravico enakopravnosti. Izbira izbranega ponudnika je tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti, saj je ponudba izbranega ponudnika višja od ponudbe vlagatelja.
Vlagatelj iz zgoraj navedenih razlogov predlaga razveljavitev celotnega razpisa (dejansko: postopka oddaje javnega naročila).

O zahtevku za revizijo je naročnik odločil dne 20.12.2004, z dokumentom, št. 650/04, s katerim je le-tega v celoti zavrnil. Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na nepravilnost vlagateljeve ponudbe, je naročnik navedel, da je predsednica njegove strokovne komisije ob odpiranju ponudb vlagatelja in ostale navzoče seznanila le, da bo naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila o ugotovljenih pomanjkljivosti pridobil mnenje Sektorja za javna naročila in koncesije pri Ministrstvu za finance. Drži navedba vlagatelja, da naročnik še isti dan po odpiranju ponudb ni želel sprejeti popravljene bančne garancije, zato mu jo je vlagatelj poslal po pošti. Naročnik popravljene bančne garancije ni vrnil vlagatelju, ker Sektor za javna naročila in koncesije dalj časa ni posredoval mnenja v zadevi.
V zvezi z ostalimi očitanimi kršitvami naročnik najprej navaja, da si je v 17. členu razpisne dokumentacije zgolj pridržal pravico do izločitve ponudbe, v kolikor ta ni sestavljena tako, kot je določeno z razpisnimi pogoji, kar je potrebno presojati glede na vsak konkreten primer. Vlagatelj na zapisnik o odpiranju ponudb ni imel pripomb, sedaj pa želi neresnično dokazati, da je do tega prišlo zaradi zavajanja s strani naročnika. V zvezi z navedbo, da so vsi ponudniku kršili 6. člen razpisne dokumentacije, ker so predložili tudi vzorec pogodbe, naročnik navaja, da je vlagatelj pred oddajo ponudbe zahteval dodatno pojasnilo o tem, ali mora predložiti tudi vzorec pogodbe. V odgovoru je bil seznanjen, da mora tega predložiti kot zadnji dokument ponudbe. Enako dodatno pojasnilo je bilo s strani naročnika posredovano vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, o čemer priča tudi uradni zaznamek naročnika. Glede navedbe, da bi moral naročnik od ponudnikov zahtevati uporabno dovoljenje ter potrdilo o vpisu v obrtni register naročnik navaja, da ponudnika Splošna bolnišnica Celje in HTZ Velenje I.P. d.o.o., Partizanska cesta 78, Velenje, nista mogla predložiti izpisa iz obrtnega registra, uporabnega dovoljenja, ki ga izda občina, pa ne gre enačiti z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Glede očitkov o kršitvi načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev se naročnik sprašuje, koliko dodatnih nepotrebnih stroškov je vlagatelj povzročil naročniku v preteklih treh letih, ko mu je storitve pranja perila ponujal bo bistveno višji ceni, kot jo je ponudil v tokratnem postopku oddaje javnega naročila. Tudi v kolikor bi bila vlagateljeva ponudba pravilna, bi moral naročnik zardi njene "neobičajno nizke cene" zahtevati podrobno obrazložitev le-te. Naročnik navaja še, da je vlagatelj že pred objavo javnega razpisa želel vplivati nanj, z namenom, da bi bilo javno naročilo oddano vlagatelju. Vlagatelj je na naročnika želel vplivati tudi v času po odpiranju ponudb do izbire najugodnejšega ponudnika, ker je razvidno iz zapisov telefonskih pogovorov, lahko pa to potrdijo tudi priče. Iz povratnice naročnikovega pisanja izhaja, da je bila odločitev o zahtevku za revizijo vlagatelju vročena dne 27.12.2004.

Z vlogo, datirano z datumom 28.12.2004, je vlagatelj naročnika, skladno s 17. členom ZRPJN, obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, ob tem pa se je odzval tudi na nekatere navedbe iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dopisom, št. 674/04, odposlanim dne 30.12.2004, Državni revizijski komisiji dostavil del dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-333/04-34-4, z dne 03.01.2005, naročnika pozvala k predložitvi celotne dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dodatno dokumentacijo Državni revizijski komisiji dostavil dne 06.01.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku najprej preverila aktivno legitimiranost vlagatelja za njegovo vložitev. Ob tem je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran za vložitev dela revizijskega zahtevka, ki se nanaša na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti.

Ob vsebinski presoji dela revizijskega zahtevka, ki se nanaša na spornost izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi nepravilnosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta ni utemeljen, kar argumentira, kakor sledi.

Naročnik je v 11. členu Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe določil pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da bi mu bila s strani naročnika priznana sposobnost. Pod točko 19 tega člena je naročnik zapisal tudi pogoj, "da je /ponudnik- opomba Državne revizijske komisije/ predložil garancijo banke za resnost ponudbe v višini 500.000,00 SIT". V 15. členu Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik znova zapisal, da mora ponudnik predložiti "garancijo banke za resnost ponudbe v višini 500.000,00 SIT", ob tem pa je v tretjem odstavku istega člena zapisal tudi naslednjo zahtevo: "Veljavnost garancije za resnost ponudbe je do vključno 31.01.2005.". Naročnik je na strani 26 razpisne dokumentacije podal tudi vzorec garancije za resnost ponudbe, v katerem je med drugim zapisal: "Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po zgoraj citiranem javnem razpisu in (v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta) do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe. Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 31.01.2005, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena. Ta garancija ni prenosljiva.".

Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgornjih določil razpisne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik v le-tej postavil izrecno in nedvoumno zahtevo, da je veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo morajo predložiti ponudniki, do dne 31.01.2005.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju revizijskega postopka vpogledala v ponudbo, kot jo je vlagatelj predložil do roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da je vlagatelj kot del ponudbene dokumentacije predložil tudi Garancijo za resnost ponudbe, št. 0600342, ki jo je izdala Abanka Vipa d.d., Ljubljana, in je datirana z datumom 27.10.2004. Iz predložene garancije med drugim izhaja besedilo: "Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po zgoraj citiranem javnem razpisu in (v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta) do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe. Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 27.01.2005, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena. Ta garancija ni prenosljiva.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bančna garancija za resnost ponudbe, kot jo je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, saj ne izpolnjuje ene od bistvenih zahtev le-te, to je roka veljavnosti; vlagatelj je namreč navkljub zahtevi, da mora biti veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe do 31.01.2005, predložil garancijo z rokom veljavnosti do 27.01.2005.

Skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Iz določil 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Skladno z določili 3. alinee 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) pa je ponudba nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je bila vlagateljeva ponudba v času odpiranja ponudb nepravilna, naročnik pa jo je kot takšno utemeljeno izločil (zavrnil).

V konkretnem postopku za vlagatelja dejstvo, da pred odpiranjem ponudbe predložena garancija za resnost ponudbe ni bila skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, niti ni sporno; za slednjega je namreč bolj kot to sporno, da mu naročnik ni dopustil odprave "pomanjkljivosti" njegove ponudbe, s predložitvijo spremenjene, z razpisno dokumentacijo skladne bančne garancije. Državna revizijska komisija v zvezi s takšnimi argumenti vlagatelja opozarja, da 54. člen ZJN-1, na katerega se sklicuje vlagatelj, sicer dopušča, da naročnik od ponudnikov zahteva, da v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, pri čemer pa naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. V konkretnem primeru bi upoštevanje pričakovanj (zahteve) vlagatelja privedlo prav do slednjega, torej do dopustitve spremembe nepravilne v pravilno ponudbo, kar pa bi bilo v neskladju z ZJN-1, zaradi česar s tem povezanim navedbam vlagatelja ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija v zvezi z revizijskimi navedbami o zavajanju vlagatelja s strani naročnika, ki naj bi vlagatelju zagotavljal, da bo njegovo ponudbo, v kolikor bo predložena nova garancija, obravnaval kot pravilno, ugotavlja, da vlagatelj utemeljenosti teh navedb ni uspel izkazati. Državna revizijska komisija tako uvodoma opozarja, da je imel vlagatelj možnost svoje pripombe na postopek odpiranja ponudb navesti v zapisnik o odpiranju ponudb; v kolikor njegovih pripomb naročnik ne bi želel vnesti v zapisnik, pa zapisnika, s katerim ni soglašal, vlagatelj ni bil dolžan podpisati. Z vpogledom v zapisnik o odpiranju ponudb, št. 586/2004, z dne 15.11.2004, gre ugotoviti, da vlagatelj ni podal nikakršnih pripomb na zapisnik, pri odpiranju ponudb prisoten pooblaščenec vlagatelja pa je zapisnik podpisal. Iz navedenega izhaja, da je vlagatelj soglašal z vsebino zapisnika, tako pa v tej fazi postopka ni upravičen do navajanja njegovih pomanjkljivosti oz. pomanjkljivosti njegove vsebine. Ne glede na zapisano pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da četudi bi bile vlagateljeve navedbe resnične, in bi mu naročnik dejansko zagotovil, da bo sprejel popravljeno garancijo, to v ničemer ne mora vplivati na dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba ob oddaji nepravilna, naročnik pa, kot že argumentirano, dopolnitve oz. spremembe ponudbe, zaradi katere bi ta postala pravilna, skladno z ZJN-1 ne sme dopustiti. Vlagatelj v svojih pravicah tako nikakor ni mogel biti oškodovan, s tem povezane revizijske navedbe pa je potrebno kot neutemeljene zavrniti.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ravnanju naročnika, ki je vlagateljevo ponudbo izločil (zavrnil) kot nepravilno, ni najti neskladja z določili ZJN-1, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je bilo v tem delu, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN potrebno zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Kar zadeva preostale vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da (celo v primeru, če bi se izkazali za utemeljene) vlagatelju ni bila in mu ne bi mogla biti povzročena škoda, zaradi česar mu v preostanku revizijskega zahtevka ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, zakon torej zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) (vsaj potencialno možnost za) nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika. Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih naročniku v preostanku zahtevka za revizijo, dejansko izključena. Kot je ugotovil že naročnik v fazi formalnega pregleda vsebine vlagateljeve ponudbe (naročnikove ugotovitve pa so potrdili tudi zgornji zaključki Državne revizijske komisije v predmetnem revizijskem postopku), le-te zaradi ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče obravnavati kot "pravilno ponudbo" v smislu 13. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1, zaradi česar jo je v skladu z določbo prvega odstavka 76. člena ZJN-1 potrebno zavrniti. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede ostalih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

Ob upoštevanju te ugotovitve je Državna revizijska komisija revizijski zahtevek v delu, kjer se ne nanaša na utemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepravilnosti, skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 06.01.2005

Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, Vojnik,
- Fin-kom, storitve in svetovanje, d.o.o., Efenkova cesta 61, Velenje,
- Bistra d.o.o., Spodnji trg 12, škofja Loka,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.