018-311/04 Center Vlade za informatiko

Številka: 018-311/04-31-19

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, članice mag. Metke Cerar kot poročevalke in predsednika dr. Aleksija Mužine, kot člana senata, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izbiro usposobljenih kandidatov za izvajanja storitev planiranja in razvoja informacijskih sistemov (v nadaljevanju: IS) za podporo delovnim področjem organov državne uprave Republike Slovenije v skladu s specifikacijami, ki so sestavni del razpisne dokumentacije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ZZI d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Centra vlade za informatiko, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.01.2005

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročil za "izbiro usposobljenih kandidatov za izvajanja storitev planiranja in razvoja informacijskih sistemov (v nadaljevanju: IS) za podporo delovnim področjem organov državne uprave Republike Slovenije v skladu s specifikacijami, ki so sestavni del razpisne dokumentacije", ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št.116-117 /04, z dne 29.10.2004, pod številko objave Ob -29435 /04.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.10.2004 sprejel sklep, št. 43-50/20004/3, o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Uradnem listu RS, 116-117/2004, z dne 29.10.2004, objavil javni razpis za izbiro usposobljenih kandidatov za izvajanja storitev planiranja in razvoja IS za podporo delovnim področjem organov državne uprave Republike Slovenije v skladu s specifikacijami, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 25.11.2004, v katerem navaja, da ima pravni interes za dodelitev konkretnega javnega naročila oziroma za priznanje sposobnosti v tem postopku. Vlagatelj meni, da razpisna dokumentacija ni pripravljena v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1).

Vlagatelj pod prvo točko zahtevka za revizijo navaja, da oddaja predmetnega javnega naročila po omejenem postopku v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZJN-1 ni mogoča, saj predmet javnega naročila niso izdelki oziroma storitve, ki jih je na trgu mogoče takoj nabaviti in za njih tudi ni vzpostavljen trg ter da iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo v drugi fazi postopka predmet javnega naročila storitev, ki bo pripravljena po posebnih zahtevah naročnika.
Hkrati pod drugo točko zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik po njegovem mnenju v postopku izvajanja javnega naročila s svojimi ravnanji kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (prvi odstavek 5. člena ZJN-1), načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), prvi odstavek 42.a člena ZJN-1 (ekonomsko-finančni pogoji za priznanje sposobnosti in četrti odstavek 47. člena ZJN-1 (predložitev skupne ponudbe). Tako vlagatelj navaja, da je naročnik po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS spreminjal bistvene pogoje, ki so bili določeni v objavi razpisa v Uradnem listu RS, saj je naročnik dne 8.11.2004 na svoji spletni strani objavil dokument z oznako 43-50/2004/5, z dne 28.10.2004, s katerim je spremenil tri bistvene pogoje za sodelovanje.
Po mnenju vlagatelja je naročnik z omenjeno spremembo bistveno spremenil pogoje razpisa, poleg tega pa je sprememba (dvig) finančnega pogoja po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS za kar 350%, po mnenju vlagatelja, vsebinsko zelo vprašljiv, nesorazmeren z naravo, vsebino in namenom razpisa in je tako v nasprotju s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1 ter ima tudi dodaten diskriminatorni učinek.
Prav tako pa vlagatelj meni, da tudi finančni pogoj glede višine celotnih prihodkov za skupino ponudnikov (točka 5.7.2) ni skladen s četrtim odstavkom 47. člena ZJN-1, saj izhaja iz prihodkov posameznega ponudnika in ne prihodkov skupine, s priznanjem le dela prihodkov posameznika pa brez razloga diskriminira ponudnike skupnih ponudb, kršil načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravnosti ponudnikov. Po mnenju vlagatelja, bi moral naročnik spremeniti sporni finančni pogoj (točka 5.11.1.2 razpisne dokumentacije) na prvotno določeno vrednost (100 mio SIT), pri čemer bi moral enak pogoj veljati tudi za primere oddaje skupne ponudbe (točka 5.7.2 razpisne dokumentacije).
V tretji točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da so kategorije IS v točki C priloge razpisne dokumentacije "Specifikacije" nejasno opredeljene in ne omogočajo enoznačne in smiselne razvrstitve IS. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Naročnik je po mnenju vlagatelja v "Specifikacijah", ki so sestavni del razpisne dokumentacije opredelil kategorije informacijskih sistemov nejasno, kategorije naj bi se med seboj prekrivale, tako, da imajo ponudniki problem razvrstiti svojo ponudbo po kategorijah.
Vlagatelj v četrti točki zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik z izbiro omejenega postopka krši drugi odstavek 19. člena ZJN-1, saj je izbira usposobljenih dobaviteljev storitev razvoja IS za tri leta zaradi specifičnosti področja neustrezna. Vlagatelj meni, da bi postopek izbire usposobljenih ponudnikov v tem primeru moral potekati po določilih 71. člena ZJN-1 (kvalifikacijski postopek), ki bi zagotavljal možnost vključevanja v skupino usposobljenih ponudnikov, skladno s spremembami na področju tehnološkega razvoja in dejanskimi razmerami na trgu storitev razvoja informacijskih sistemov.

Vlagatelj na več mestih prav tako navaja, da bi moral naročnik upoštevajoč pomen sprememb razpisne dokumentacije v vsakem primeru podaljšati rok za oddajo ponudb v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1.

Naročnik je dne 29.11.2004 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, št.43-33/2004/12, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.
Naročnik v zvezi z očitano kršitvijo, da predmetno javno naročilo ni mogoče oddati po omejenem postopku (prva točka zahtevka za revizijo) navaja, da oddaja javno naročilo upoštevajoč celotno vsebino 19. člen ZJN-1. Naročnik tudi navaja, da v 17. členu ZJN-1 določa, da naročnik za oddajo javnega naročila praviloma izbere odprti ali omejeni postopek.
V zvezi z drugo točko zahtevka za revizijo naročnik pritrjuje vlagatelju, da je na svojih spletnih straneh objavil spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije (št. 43-50/2004/5, z dne 28.10.2004) in dne 19.11.2004 in (1) (št. 43-50/2004/8, z dne 17.11.2004).
Naročnik navaja, da je s spremembami in dopolnitvami razpisne dokumentacije objavljenimi 08.11.2004 na spletni strani spremenil pogoje glede referenc za kategorije IS pod točkami 2, 4 in 5 in pogoj glede celotnih prihodkov v letu 2003, ki ga je pri kategoriji 5 IS povišal na 350 mio SIT. Naročnik navaja, da ni spreminjal razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na določilo, da bo naročnik morda v naslednjih fazah zahteval, da ima ponudnik ISO certifikat, saj v nasprotnem primeru v drugi fazi ne bo mogel sodelovati.
V zvezi s spremembo pogoja, ki se nanaša na celotne prihodke ponudnika za leto 2003, naročnik navaja, da je po objavi javnega razpisa presodil, da mora glede na zahtevnost kategorije IS pod točko 5, le-to ločiti od ostalih kategorij tudi po izpolnjevanju tega pogoja. Naročnik navaja, da je navedeni finančni pogoj glede višine prihodkov v letu 2003 (350 mio SIT) določil na podlagi preteklih izkušenj, ki kažejo, da je vrednost oddanih poslov iz kategorije IS pod točko 5 giblje od 80 mio SIT navzgor. Naročnik navaja, da navedeni pogoj to vrednost postavlja niže, na 60 mio SIT kar bi ob upoštevanju tako formiranega pogoja pomenilo približno dvomesečno realizacijo. Oddaja posameznega posla, ki predstavlja več kot dvomesečno realizacijo ponudnika je za naročnika zaradi poslovnih tveganj nespremenljiva. Pri tem naročnik navaja, da je potrebno upoštevati tudi, da je vključenih v javni razpis 44 naročnikov in tudi vrednost poslov v posameznih fazah ter obdobje za katerega velja seznam kandidatov. Ob navedenem naročnik tudi navaja, da s postavitvijo spornega pogoja naročnik ne favorizira večjih podjetij, temveč želi zagotoviti minimalno poslovno varnost in oddajo predmetnega javnega naročila ponudniku z ustreznimi zmogljivostmi.
Naročnik navaja, da spremembe razpisne dokumentacije glede skupne ponudbe niso v nasprotju s četrtim odstavkom 47. člena ZJN-1, saj bo naročnik preverjal pogoje iz 42.a in 43. člena ZJN-1 skladno s predmetom javnega naročila za vse ponudnike, ki nastopajo pri skupni ponudbi glede kadrov, referenc ter celotnih prihodkov v letu 2003 za vse ponudnike skupaj. Naročnik navaja, da je izpolnjevanje finančnih pogojev določil smiselno v skladu z ZJN-1.
V zvezi s tretjo točko zahtevka za revizijo, ki se nanaša na opredelitev kategorij IS (specifikacije naročnika), naročnik navaja, da je nemogoče kategorije IS strogo ločiti med seboj. Naročnik navaja, da so bile vse kategorije IS del predhodno predmetno enakega javnega razpisa, razen dodatne kategorije, to je predstavitveno - interakcijski model. Z razdelitvijo je naročnik želel doseči še boljšo razdelitev IS od enostavnih do najbolj kompleksnih IS. Naročnik ugotavlja, da mu v primeru, da ima vlagatelj probleme z razvrščanjem po kategorijah IS lahko naročnik ves čas postopka oddaje javnega naročila, v skladu s 25. členom ZJN-1 poda dodatna pojasnila. Ob tem naročnik pojasnjuje, da je za priznanje sposobnosti za posamezne kategorije naročnik postavil različne pogoje, odvisne od obsega, pomena in vsebine posamezne IS.
Naročnik navaja, da iz je iz vlagateljevih navedb mogoče sklepati, da se v vlagatelj ne strinja z naročnikovimi specifikacijami, kar pa naročnik zavrača, saj so pripravljene v skladu z ZJN-1, poglavjem 2.5. Splošna pravila glede določitve tehničnih elementov javnega naročanja.
V zvezi s četrto točko zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj naročniku očita, da ni izbral ustreznega postopka, saj bi moral izbrati kvalifikacijski postopek, naročnik navaja, da je izbral omejeni postopek v skladu z ZJN-1 in upoštevajoč zakonska določila ne more omogočiti stalne kvalifikacije novih ponudnikov. V zvezi z uporabo kvalificiranega postopka, ki ga predlaga vlagatelj, naročnik zapiše, da je uporaba tega postopka mogoča zgolj na infrastrukturnem sektorju, kamor predmetno javno naročilo ne sodi.
V zvezi s podaljšanjem roka, ki ga naročnik ni podaljšal kljub spremembam in dopolnitvam razpisne dokumentacije, naročnik navaja, da spremembe niso bile takšne, da bi naročnik moral v skladu s 25. členom ZJN-1 podaljšati rok za oddajo ponudb.

Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 03.12.2004, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 4022-65/2003-27, z dne 30.11.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj vplačal takso v višini 100.000 tolarjev, predpisana višina takse v primeru revizije postopka oddaje javnega naročila, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pa znaša 200.000 tolarjev, je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-311/04-25-2378, z dne 21.12.2004, vlagatelja pozvala, da plača takso v celotnem znesku. Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.12.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu manjkajoče takse, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Vlagatelj v prvi točki zahtevka za revizijo navaja, da niso izpolnjeni pogoji za oddajo javnega po omejenem postopku v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZJN-1 in hkrati v četrti točki zahtevka za revizijo navaja, da meni, da bi bil oddaje predmetnega javnega naročila morala potekati v skladu s 71. členom ZJN-1 - Kvalifikacijski sistem.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo vlagatelja pod prvo točko zahtevka za revizijo opozarja na določilo drugega odstavka 17. člena ZJN-1 (vrste postopkov), ki določa, da lahko naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti ali omejeni postopek. Iz 17. člena ZJN-1 izhaja, da je omejeni postopek splošno dopusten. Naročnik tako prosto izbira med odprtim in omejenim postopkom oddaje javnega naročila. Pri tem pa velja poudariti, da oba postopka zagotavljata ustrezno stopnjo javnosti in transparentnosti ter sta hkrati tudi ustrezno normirana v ZJN-1. Odločitev o izbiri postopka (odprti ali omejeni postopek) je tako prepuščena naročniku glede na predmet javnega naročila, saj direktive s področja javnih naročil predvidevajo enakovredno uporabo odprtega ali omejenega postopka (Direktiva 92/50/ECC). Direktiva 92/50/ECC v 11. členu namreč določa omejitve zgolj za uporabo postopka s pogajanji brez in po predhodni objavi, med tem ko izbiro med odprtim in omejenim postopkom prosto dopušča (4. odstavek 11. člena Direktive 92/50/ECC).

Vlagatelj v četrti točki zahtevka za revizijo tudi navaja, da naj bi naročnik oddal javno naročilo po "kvalifikacijskem sistemu". V zvezi s to navedbo vlagatelja velja ugotoviti, da ZJN-1 definicijo tega sistema podaja v 11. točki 3. člena, kjer kvalifikacijski sistem, kot način izvedbe prve faze omejenega postopka veže na oddajo javnih naročil na tako imenovanem infrastrukturnem sektorju, torej oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju (v nadaljevanju: infrastrukturni sektor). Kvalifikacijski sistem je tudi v direktivah omejen zgolj na infrastrukturni sektor (Direktiva 93/38/ECC). Upoštevajoč dejstvo, da je mogoče kvalifikacijski sistem, kot poseben način vzpostavitve "sistema za priznanje sposobnosti prijaviteljem", uporabiti za dobavo blaga, storitev in gradenj zgolj v infrastrukturnem sektorju, je Državna revizijska komisija ta očitek vlagatelja morala zavrniti kot neutemeljen, saj oddaja predmetnega javnega naročila, katerega premet je planiranje in razvoj informacijskih sistemov, ni oddaja javnega naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.

V zvezi s prvo in četrto točko zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija, upoštevajoč 17. in 19. člen ZJN-1 in določbe zakona, ki urejajo kvalifikacijski sistem oddaje javnega naročila, tako ugotavlja, da naročnik z izbiro postopka ni kršil določb ZJN-1.

Vlagatelj v drugi točki zahtevka za revizijo med drugim tudi navaja, da je naročnik po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, spreminjal pogoje javnega razpisa iz razpisne dokumentacije in objave iz Uradnega lista RS. Vlagatelj tako navaja, da je naročnik spreminjal pogoje v zvezi z predložitvijo zahtevanih referenc, predložitvijo ISO certifikata in finančne pogoje (celotni prihodki v preteklem letu).
ZJN-1 v drugem odstavku 23. člena določa: "Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom, št. 43-50/5004/5, z dne 28.10.2004, ki ga je objavil le na spletnih straneh spreminjal pogoje iz objave javnega razpisa v Uradnem listu RS tako, da je namesto dveh predloženih referenc (objava javnega razpisa v Uradnem listu RS) naročnik za kategorije IS pod točkami 2, 4 in 5 iz specifikacij zahteval predložitev vsaj 3 sklenjenih pogodb v zadnjih 2 letih od objave razpisa. Prav tako je naročnik z istim dopisom spreminjal pogoje iz objave javnega razpisa v Uradnem listu RS tako, da je zahteval certifikat tudi za 1 in 3 kategorijo IS, kar ni določil tudi v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, poleg tega pa je določil, da kot ponudniki v drugih fazah postopka ne bodo mogli sodelovati ponudniki, ki ne bodo imeli zahtevanega certifikata. Naročnik je z istim dopisom spreminjal tudi finančne pogoje (četrto alineo drugega odstavka objave v Uradnem listu RS), saj je za prijavo na kategorijo pod točko 5 zahteval, da ima ponudnik celotne prihodke v letu 2003 nad 350 mio SIT (v objavi v Uradnem listu RS 100 mio SIT).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS spreminjal pogoje javnega razpisa in da podatki navedeni v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS niso enaki podatkom navedenim v razpisni dokumentaciji (skupaj s spremembami razpisne dokumentacije).
V 41. členu ZJN-1 pod naslovom "Objava pogojev za priznanje sposobnosti" določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki.". Državna revizijska komisija na tem mestu tudi navaja, da lahko naročnik v skladu s 25. členom ZJN-1 spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo do roka za oddajo ponudb, vendar pa mora ob tem spoštovati določilo drugega odstavka 23. člena ZJN-1 in 41. člen ZJN-1, kar pomeni, da mora naročnik v primeru, da spreminja pogoje iz objave javnega razpisa v Uradnem listu RS te spremembe objaviti v Uradnem listu RS. Le na takšen način je namreč mogoče zagotoviti spoštovanje načela transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1).
Glede na zapisano velja ugotoviti, da obstaja neskladje med samo vsebino oziroma zahtevami iz objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in med vsebino razpisne dokumentacije oziroma njenimi dopolnitvami in spremembami. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik kršil drugi odstavek 23. člena ZJN-1 in 41. člen ZJN-1, s tem ko v objavi v Uradnem listu RS nekaterih pogojev ni določil enako kot v razpisni dokumentaciji in je tako zahtevek vlagatelja v tem delu utemeljen.


Ne glede na ugotovljeno kršitev postopka oddaje javnega naročila, ki že sama po sebi zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, se je Državna revizijska komisija v nadaljevanju opredelila tudi do ostalih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na določitev finančnega pogoja - celotni prihodki ponudnika v letu 2003, oddajo skupne ponudbe (druga točka zahtevka za revizijo) in opredelitvijo posameznih kategorij IS (tretja točka zahtevka za revizijo).

Naročnik je kot pogoj za priznanje sposobnosti določil, da mora ponudnik za kategorijo pod točko 5 izkazati, da celotni prihodki v letu 2003 znašajo nad 350 mio SIT, s čimer naj bi po mnenju vlagatelja kršil načelo zagotavljanja konkurence in načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj kot razlog zaradi katerega je navedeni pogoj sporen navaja, da ga je naročnik prav s postavitvijo tega pogoja izločil kot ekonomsko - finančno nesprejemljivega, čeprav že vrsto let izvaja najzahtevnejše projekte razvoja informacijskih sistemov.
Državna revizijska komisija opozarja na pomembno razliko med pogojem in merilom. ZJN-1 v 10. točki 3. člena določa, da je pogoj: "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave".
Navedeni pogoj je potrebno obravnavati kot enega izmed izbirnih pogojev v smislu 42. a člena ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti). V 42. a členu ZJN-1 (primeroma) naštete pogoje lahko naročnik določi po svoji presoji, vendar je pri tem dolžan upoštevati zahtevo, da pogoji ne smejo biti neupravičeno diskriminatorni. V skladu z zakonom posameznemu pogoju ni mogoče očitati, da je neupravičeno diskriminatoren takrat, kadar je določen v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila.
Državna revizijska komisija navaja, da je naročnik tisti, ki ima pravico določiti pogoje v razpisni dokumentaciji in da je sama narava pogoja izključujoča, kar pomeni, da onemogoči udeležbo tistih potencialnih ponudnikov, ki določenega pogoja ne bi izpolnjevali. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Enako obravnavanje, upoštevajoč različen dejanski položaj ponudnikov, torej ne pomeni in ne more pomeniti, da mora naročnik vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Kljub temu pa naročnik ne sme določiti pogoja, ki bi bil diskriminatoren v takšni meri, da bi favoriziral določenega ponudnika oziroma, da bi neopravičeno onemogočil udeležbo ostalim sicer usposobljenim ponudnikom.
V predmetnem postopku vlagatelj ni uspel dokazati, da "vsebina" navedenega pogoja ni objektivno utemeljena. Velja torej skleniti, da vlagatelj ni pojasnil, v čem je sporni pogoj diskriminatoren, razlogov pa tudi Državna revizijska komisija na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu ni ugotovila, zato je zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila. Na tem mestu velja opozoriti, da pa bo lahko vlagatelj, v kolikor meni, da je sporni pogoj diskriminatoren, lahko ponovno vložil zahtevek za revizijo zaradi kršitve prvega odstavka 42.a. člena ZJN-1, po tem ko bo naročnik javni razpis in pogoje za priznanje sposobnosti objavil v skladu z ZJN-1.

V zvezi s predložitvijo skupne ponudbe vlagatelj navaja, da zahteve glede celotnih prihodkov v primeru predložitve skupne ponudbe niso skladne s četrtim odstavkom 47.člena ZJN-1, saj izhajajo iz prihodkov posameznega ponudnika in ne skupine ponudnikov, s priznanjem le dela prihodkov posameznika pa brez razloga diskriminira ponudnike skupnih ponudb.
ZJN-1 v četrtem odstavku 47. člena določa, da v primeru oddaje skupne ponudbe izpolnjevanje določenih pogojev (iz 42. člena ZJN-1) za vsakega izvajalca ugotavlja posebej, izpolnjevanje določenih pogojev (42.a in 43. člen ZJN-1) pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Pri tem pa ZJN-1 zavezuje naročnika, da mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu ZJN-1 pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji. Ekonomsko - finančne pogoje, torej tudi finančni pogoj povezan z višino celotnih prihodkov v letu 2003 ZJN-1 določa v 42.a členu, kar pomeni, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti način izpolnjevanja tega pogoja za primere oddaje skupne ponudbe. Naročnik je v skladu z ZJN-1 v razpisni dokumentaciji (upoštevajoč tudi spremembe in dopolnitev) določil način izpolnjevanja spornega finančnega pogoja v primeru oddaje skupne ponudbe in sicer na naslednji način: "celotni prihodki v letu 2003 - za ponudnike, ki bodo oddali skupno ponudbo za prijavo na posamezno kategorijo se obseg realizacije posameznega ponudnika pomnoži s faktorjem 0,7 in tako izračunan upošteva v skupni ponudbi.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 določa, da mora naročnik določiti način izpolnjevanja tega pogoja in ne, da morajo v primeru skupne ponudbe pogoje iz 42.a in 43. člena ZJN-1 ponudniki izpolnjevati kumulativno. Navedeno pomeni, da naročnik določi način izpolnjevanja pogojev, torej lahko naročnik določi, da določeni pogoj ponudniki v primeru skupne ponudbe lahko izpolnijo kumulativno (enostavna kumulacija/seštevanje) ali tudi kako drugače. Tako velja ugotoviti, da naročnik izpolnjevanje spornega pogoja ni določil v nasprotju z ZJN-1.
Naročnik pa mora tudi za primere oddaje skupne ponudbe način izpolnjevanja pogoja določiti na način kot to predvideva zakon za vse pogoje, torej v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V zvezi s spornim pogojem je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, št. 43-33/2004-1, z dne 29.11.2004 zapisal, da neselektivno združevanje vrednosti celotnih prihodkov pri oddaji skupnih ponudb nima linearnih učinkov pri zagotavljanju razpoložljivih kapacitet skupine ponudnikov ter da se organizacijske in druge poslovne značilnosti ob združevanju več ponudnikov tudi ob upoštevanju sinergičnih učinkov ne morejo obravnavati v absolutnih zneskih. Naročnik tako navaja, da meni, da mu količnik postavljen na višino 0.7 zagotavlja odslikavo realnega prirasta ponudnikove poslovne moči in na drugi strani zagotavlja manjšim ponudnikom, da z združevanjem dosežejo in izkažejo možnost izpeljave zahtevnejših projektov. Državna revizijska komisija je tako v tem delu v celoti sledila navedbam naročnika, saj le - ta ustrezno obrazloži, zakaj se v konkretnem primeru ni odločil za kumulativno izpolnjevanje spornega pogoja. Prav tako velja poudariti, da vlagatelj ne navaja razlogov, zakaj naj bi bil sporni pogoj dikriminatoren in neskladen s četrtim odstavkom 47. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik način izpolnjevanja spornega pogoja v primeru oddaje skupne ponudbe ni določil v nasprotju z zakonom, prav tako pa sporni pogoj ni diskriminatoren, do ponudnikov, ki oddajo skupno ponudbo.

V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na opredelitev kategorij IS za katere vlagatelj navaja, da je naročnik z opredelitvijo kategorij, ki so nejasne, kršil načelo zagotavljanja konkurence in načelo enakopravnosti ponudnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so očitane kršitve podane pavšalno, vlagatelj jih ne opiše in konkretizira, niti ne navaja dejstev in dokazov s katerimi te kršitve utemeljuje. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da naj naročnik jasneje opredeli posamezne kategorije, vendar pa ne navaja, kako naj bi naročnik s opredelitvijo posameznih kategorij kršil načeli konkurence in enakopravnosti ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj te svoje navedbe ne konkretizira (ne navaja kršitve), niti ne navede dejstev in dokazov, s katerimi se ta kršitev dokazuje, kar bi vlagatelj moral storiti v skladu s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena. ZRPJN. Vlagatelj na podlagi dokazno-trditvenega bremena ni podal argumentov, ki bi utemeljevali njegovo trditev, niti niso takšne naročnikove kršitve razvidne iz dokumentacije o javnem naročilu. Glede na to, da vlagatelj svoje trditve, ni konkretiziral oziroma ni navedel kršitve ter hkrati tudi ni navedel dejstev in dokazov, Državna revizijska komisija, tej trditvi vlagatelja ni mogla slediti.

Na tem mestu, upoštevajoč navedbe vlagatelja, ki na več mestih opozarja naročnika, da kljub spremembam razpisne dokumentacije le -ta, ni podaljšal roka za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dolžan v skladu četrtega odstavkom 25. člena ZJN-1 podaljšati rok za oddajo ponudb le v primeru, če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom določenim za oddajo ponudb. Naročnik tako s tem, ko ni podaljšal roka za oddajo ponudb, ni kršil določb ZJN-1, ki se nanašajo na podaljšanje roka za oddajo ponudb v primeru sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije. Vendar pa je potrebno določbo četrtega odstavka 25. člena ZJN-1 presojati tudi v okviru prvega odstavka 58. člena ZJN-1, ki postavlja splošno pravilo glede določanja roka za predložitev ponudb, in sicer: "(1) Rok za predložitev ponudbe mora omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo.". Navedeno pravilo je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko pride do sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, saj mora naročnik v skladu z ZJN-1 z določitvijo primernega roka (tudi v primeru sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije) ponudnikom omogočiti, da pripravijo pravilno ponudbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 05.01.2005

Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Center vlade za informatiko, Langusova 4, Ljubljana
- ZZI d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana