018-160/04 Zavod RS za blagovne rezerve

Številka: 018-160/04-24-1339

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza, ki sta ga vložili podjetji IMP inženiring, montaža, proizvodnja d.d., Dunajska 7, Ljubljana in Gradjevinsko preduzeÄ"e "Mostogradnja" akcionarsko društvo, VlajkoviÄ"eva 19a, Beograd, ki ju zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21.07.2004

ODLOČILA

1. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi v delu, ki se nanaša na točko 3.0 "oprema in naprave", 7. poglavje, priloga 2 in obrazec "vgrajena oprema", ki se nahaja v 7. poglavju, priloga 3. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnik spremeni razpisno dokumentacijo v skladu z obrazložitvijo tega sklepa.

3. Dopolnitev zahtevka za revizijo se zavrže.

4. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 596.000,00 SIT, skladno s III. točko izreka sklepa naročnika, št. 535-102/bs-dg, z dne 06.07.2004, dodatno še 10.692,00 SIT, skupaj torej 606.692,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

5. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 05-06/04, z dne 23.01.2004, pod številko objave Ob-938/04, objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo naročila po omejenem postopku za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza.

Naročnik je v drugi fazi omejenega postopka v skladu z 69. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) z dopisom, št. 535-95/bs-dg, z dne 20.05.2004, pozval ponudnike, ki jim je bila priznana sposobnost, da do 30.06.2004 do 9.00 ure predložijo ponudbe za predmetno javno naročilo.

Vlagatelj je dne 28.06.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je v Navodilih za pripravo ponudbe v V. poglavju točka 14 določeno, da mora kandidat za pravilnost ponudbe predložiti izjavo o varnosti pri delu, zaposlovanju in delovnih pogojih. V primeru zaposlitve oseb, ki niso iz držav Evropske unije ali iz držav, ki nimajo z Republiko Slovenijo sklenjenega sporazuma o prostem pretoku delovne sile, mora kandidat predložiti kopijo delovnih dovoljenj. Vlagatelj dodaja, da glede na dejstvo, da mu je bila priznana sposobnost, bo tako kot v I. fazi izgradnje tudi v tej fazi potrebno pridobiti dovoljenja za delo z napotenimi tujci. Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj ter o obliki in vsebini posamezne vrste delovnega dovoljenja (Uradni list RS, št. 02/01) v 26. členu določa katera dokazila mora tuji delodajalec priložiti vlogi za izdajo dovoljenja za delo za napotene delavce. Med dokazili je tudi navedena pogodba o opravljanju storitev za naročnika, ki ima dejavnost registrirano v Republiki Sloveniji in terminski plan izvajanja del. Navodilo za preverjanje izpolnjevanja pogojev za čezmejno izvajanje storitev tujih podjetij z napotenimi delavci (Uradni list RS, št. 70/03) v 2. členu določa, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje podrobneje preverja pogodbo o opravljanju storitev s terminskim planom. Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji postavil zahtevo za predložitev listin, ki jo v skladu z veljavno zakonodajo ni mogoče izpolniti, saj je pogoj za izdajo dovoljenja za delo sklenjena pogodba z naročnikom. Vlagatelj meni, da šele v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik in bo sklenil pogodbo z naročnikom, bo lahko zaprosil za izdajo dovoljenja za delo. Zaradi navedenega pa niso znani tudi ostali pogoji, ki jih mora preverjati Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, to je vrednost pogodbe in čas izvajanja pogodbe. Napoteni delavci bodo pričeli z deli šele dva meseca po sklenitvi pogodbe. V vzorcu pogodbe je rok za začetek del 15 dni po sklenitvi pogodbe. Po terminskem planu pa so predvidena gradbena dela, ki se bodo najprej izvajala z domačimi delavci, in sicer v trajanju 45 dni. Torej bo po izbiri najugodnejšega ponudnika in sklenitvi pogodbe dovolj časa za pridobitev delovnih dovoljenj.

Vlagatelj nadaljuje, da je v VI. členu razpisne dokumentacije opredeljeno, da je predmet pogodbe tudi dodelava projektne dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da je predmet tega javnega naročila oddaja gradnje in ne projektiranje, saj so projekti že narejeni. Izvajalec del je sicer v skladu z veljavno zakonodajo dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivost v njegovem naročilu ter druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev. V skladu z 84. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 47/04, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), mora izvajalec pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in zahtevati njihovo odpravo. Ne more pa naročnik zahtevati od izvajalca dodelavo projektne dokumentacije, ki jo projektant ni izdelal. Dejavnost projektiranja v skladu z 28. členom ZGO-1 sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima v register vpisano dejavnost projektiranja. V skladu z 31. členom ZGO-1 sme revizijo projektne dokumentacije opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta. Navedeno kaže na dejstvo, da se naročnik očitno zaveda, da je projektna dokumentacija tudi za II. fazo izvedbe del pomanjkljiva, tako kot je bila za I. fazo in je to povzročilo zamudo pri izvedbi del. Naročnik tudi ni postopal po 53. členu ZGO-1, ki določa, da je revizija obvezna za projektno dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevne objekte. Naročnik je sam ocenil, da gre za zahtevni objekt, vendar je dal v revidiranje le projektno dokumentacijo za rezervoar, ne pa ostale projektne dokumentacije. II. faza gradnje predstavlja sistem kot celoto, zato ne morejo biti predmet revidiranja samo posamezni deli sistema. Izvajalec pa ne sme izvajati del po nerevidiranih projektih. Poleg tega je odgovorni projektant za rezervoar Vladimir Kobav, univ.dipl.ing.stroj., ki torej nima izobrazbo ustrezne stroke. Revizijo pa je izvedel Institut FGG in sicer dva projektanta, ki sta po izobrazbi univ.dipl.ing. gradbeništva. Za statiko mora imeti odgovorni projektant strokovni izpit iz statike, ki pa ga Vladimir Kobav, univ.dipl.ing.stroj., nima. Vlagatelj glede na navedeno meni, da projektna dokumentacija ni primerna za izvedbo del, dodelava projektne dokumentacije pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Vlagatelj nadaljuje, da je v razpisni dokumentaciji v 7. poglavju, priloga 2, točka 3.0 "oprema in naprave" zahtevana vgradnja opreme in naprav, ki so navedene v prilogi 3 pogodbe. V prilogi 3 je predpisana vsa oprema z navedbo proizvajalcev oziroma trgovcev. Vlagatelj meni, da je smiselno, da je oprema enaka v I. in II. fazi, kjer je nabava rezervnih delov enotna, na primer črpalke za gorivo in armature z elektromotornimi pogoni. Ni pa bistveno na primer ali je proizvajalec vseh ekranov računalnika isti, enako velja za PC računalnike. Naročnik pa je predpisal proizvajalca, namesto zmogljivosti računalnikov. Plavajoča membrana ne potrebuje nobenih rezervnih delov, temveč mora zadostiti le namembnosti, zato je vseeno kdo je proizvajalec. Enako velja za streho nad rezervoarjem. Vlagatelj nadaljuje, da 32. člen ZJN-1 določa, da naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali bi jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. Naročnik je torej v nasprotju z navedenim členom ZJN-1 predpisal tehnične specifikacije. Navedeno ravnanje predstavlja tudi kršitev načela ekonomičnosti in načela enakopravnosti ponudnikov.

Vlagatelj dodaja, da naročnik tudi ni predložil obrazca za kavcijsko zavarovanje, ampak zgolj obrazec za bančno garancijo. Prav tako je naročnikov odgovor na postavljeno vprašanje v zvezi s tem pomanjkljiv, zato ni mogoče predložiti kavcijskega zavarovanja, čeprav predpisi in razpisna dokumentacija to predvidevata.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo razveljavi v celoti.

Naročnik je s sklepom, št. 535-102/bs-dg, z dne 06.07.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo delno ugodil in v določenih točkah tudi spremenil razpisno dokumentacijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da po pridobitvi mnenja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, z dne 28.06.2004, ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na predložitev delovnih dovoljenj, utemeljen. Zaradi navedenega je naročnik v V. členu Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe spremenil 14. točko tako, da se glasi: "Če ponudnik v svoji ponudbi pri kadrovski usposobljenosti navaja delavce, ki niso iz držav članic EU ali iz držav, s katerimi ima Slovenija ustrezne sporazume o prostem pretoku delovne sile, bo moral ponudnik, če bo izbran, naročniku predložiti delovna dovoljenja za delavce, ki niso iz držav članic EU ali iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o prostem pretoku delovne sile, in sicer najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe. Če izbrani ponudnik v prej navedenem roku ne bo predložil ustreznih delovnih dovoljenj, pogodba preneha veljati. V tem primeru bo naročnik sklenil pogodbo z drugim najugodnejšim ponudnikom (drugi odstavek 45. člena ZJN-1) in unovčil garancijo za resnost ponudbe." V izjavi o varnosti pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji (10. poglavje, obrazec 9) pa je naročnik spremenil drugi odstavek tako, da se glasi: "Če ponudnik v svoji ponudbi pri kadrovski usposobljenosti navaja delavce, ki niso iz držav članic EU ali držav, s katerimi ima Slovenija ustrezne sporazume o prostem pretoku delovne sile, bo moral ponudnik, če bo izbran, naročniku predložiti delovna dovoljenja za delavce, ki niso iz držav članic EU ali iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o prostem pretoku delovne sile, in sicer najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe.".

Naročnik nadalje navaja, da je vlagateljev zahtevek v delu, ki se nanaša na opremo in naprave, ki so navedene v tabeli priloga 3 k pogodbi, delno utemeljen in sicer v tem, da so v prilogi 3 nepravilno navedeni dobavitelji vgrajene opreme namesto proizvajalcev. Zaradi navedenega je naročnik spremenil prilogo 3 k ponudbi. Naročnik nadaljuje, da je navajanje podatkov o proizvajalcih že vgrajene opreme utemeljeno in skladno z drugim odstavkom 32. člena ZJN-1. V poglavju 7 priloge 3 je naveden seznam že vgrajene opreme z navedbo proizvajalcev. Navedeni seznam pomeni orientacijo za ponudnika, katera oprema je zaželena v ponudbi. Razlog za to so dodatni stroški, ki vsled več različnih proizvajalcev opreme narekujejo tudi večje število pogodb za vzdrževanje (servisiranje) in zagotavljanje rezervnih delov za vgrajeno opremo. V tem primeru mora imeti naročnik na zalogi tudi določeno količino različnih nujnih rezervnih delov. Za opremo, kot so na primer računalniki, pa se zahteva kompatibilnost z obstoječo opremo, ne glede na to, kdo je proizvajalec.

Glede navedb, ki se nanašajo na dodelavo projektne dokumentacije pa naročnik navaja, da je v VI. členu Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe določeno, na kakšen način bodo obračunana dela, ki jih obsega ponudba "funkcionalni ključ v roke" za predmetno javno naročilo. Zato zahteva po dodelavi projektne dokumentacije ne pomeni, da ponudnik preprojektira izdelano projektno dokumentacijo, temveč da v ponudbenem znesku "funkcionalnega ključa v roke" zajame tudi stroške projektnih rešitev za morebitne pomanjkljivosti, na katere bi izvajalec opozoril ob pregledu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naročnik nadaljuje, da je sklicevanje vlagatelja na ZGO-1, ki je stopil v veljavo 01.01.2003 brezpredmetno. V prehodnih in končnih določbah ZGO-1 je v prvem odstavku 191. člena določeno dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj po ZGO. Naročnik je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložil na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena dne 11.12.2002, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano dne 25.02.2003. Sestavni del gradbenega dovoljenja je projektna dokumentacija PGD, ki je bila izdelana v oktobru 2002, zato tudi zanjo veljajo določila ZGO o kontroli (reviziji) načrtov gradbenih konstrukcij.
Naročnik nadaljuje, da ima Vladimir Kobav, univ.dipl.ing.str., potrdilo, da je usposobljen za projektiranje strojnih instalacij zahtevnih objektov, njihovo gradnjo in nadzor. Glede na navedeno je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik dodaja, da obrazci za kavcijska zavarovanja zavarovalnic niso predpisani in jih zato tudi naročnik ne more predpisati. Kandidat mora v primeru, ko zahteva finančno zavarovanje od zavarovalnice, upoštevati zahtevo iz Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj), da je zavarovanje obveznosti nepreklicno, brezpogojno in plačljivo na prvi poziv ter v obsegu, ki ga določa razpisna dokumentacija. Čeprav v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno navedeno, da je kavcijsko zavarovanje enakovredno bančni garanciji, v tem primeru velja Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, ob pogoju, da so v kavcijskem zavarovanju upoštevane vse zahteve iz navedenega pravilnika in razpisne dokumentacije. Glede na navedeno je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik je delno ugodil vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov in mu priznal stroške plačane takse za vložitev zahtevka za revizijo ter odvetniške stroške v višini 3.000 točk. V preostalem delu je vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.07.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu trdi, da je tudi spremenjena 14. točka V. člena razpisne dokumentacije diskriminatorna. Vlagatelj meni, da je postavljanje takšnih zahtev (predložitev delovnih dovoljenj v 30. dneh po podpisu pogodbe) povsem brez potrebe, saj sta v razpisni dokumentaciji v točki XIV predvidena dva roka izvedbe javnega naročila, realen pa je kasnejši rok. Pripravljalna, zemeljska, tesarska dela, odvodnjevanje in asfalt bodo izvedeni z domačimi delavci. Montaža posode (rezervoarjev) R-13, R-14 in R-15 se bo pričela šele01.02.2005, montaža rezervoarja pa šele R-16 pa šele 17.02.2005. Glede na navedeno ni nobenih razlogov, da bi moral vlagatelj pridobiti delovna dovoljenja v 30. dneh od sklenitve pogodbe, saj se bodo dela s tujimi delavci izvajala šele februarja 2005. Leta 2005 bo na razpolago tudi nova kvota, ki januarja 2005 prav gotovo ne bo izkoriščena, torej ni nobene bojazni, da delovnih dovoljenj ne bi bilo mogoče dobiti. Vlagatelj nadaljuje, da je njegova stvar, kdaj bo pridobil delovna dovoljenja, saj jih verjetno sedaj za leto 2005 sploh še ne more pridobiti. Vlagatelj dodaja, da je s tujimi delavci izvedel tudi naročilo za Ortnek I. fazo, pri čemer je pravočasno priskrbel vsa delovna dovoljenja in naročnik zaradi tega ni imel kakršnih koli problemov. Glede na navedeno vlagatelj vztraja, da ni potrebno postavljati nobenih zahtev in rokov v zvezi z delovnimi dovoljenji, ker mora za to poskrbeti vlagatelj tako, da bodo dela izvedena v pogodbeno določenem roku.

Glede naročnikovih zahtev glede opreme in naprav, ki so navedene v Prilogi 3 pogodbe, pa vlagatelj navaja, da sedaj naročnik navaja, da seznam pomeni orientacijo za ponudnike, katera oprema je zaželena v ponudbi, kar pomeni, da je obrazložitev sklepa v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Obrazložitev sklepa pa ne pomeni spremembe razpisne dokumentacije v kateri je navedeno, da zamenjava opreme zaradi enovitosti z že vgrajeno opremo v projektu Ortnek I. faza ni dovoljena. V Prilogi 3 k pogodbi pa je predpisana vsa oprema z navedbo proizvajalcev oziroma trgovcev.

Vlagatelj nadaljuje, da stroške projektnih rešitev za morebitne pomanjkljivosti, na katere bi opozoril izvajalec mora nedvomno nositi projektant, ki mora narediti projektno dokumentacijo v skladu s pravili stroke in predpisi in se ti stroški ne morejo prenesti na izvajalca. Vlagatelj nadaljuje, da je tudi po 29. členu ZGO lahko odgovorni projektant za načrt gradbenih konstrukcij le diplomirani inženir gradbeništva. Vlagatelj nadaljuje, da mora statiko izdelati strokovnjak gradbene stroke, kar pa Vladimir Kobav, univ.dipl.ing.str., ni.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 535-104/bs-dg, z dne 12.07.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je po pooblaščencu (odvetnika Tomaž Petrovič in Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana) z dopisom, z dne 13.07.2004, Državni revizijski komisiji podal predlog po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je v javnem interesu čim prejšnja izgradnja skladišča Ortnek in s tem tudi projekta Ortnek II. faza, s katerim bo pridobljenih še dodatnih 70.000 m3 novega rezervoarskega prostora za skladiščenje obveznih rezerv naftnih derivatov. Javni interes izgradnje potrebnega rezervoarskega prostora je utemeljen tudi z direktivami EU, ki svojim članicam določa oblikovanje in vzdrževanje 90 dnevne obvezne rezerve naftnih derivatov. Do sedaj so bili v Republiki Sloveniji zgrajeni le trije novi rezervoarji, zato Republika Slovenija pretežen del (48%) obveznih rezerv naftnih derivatov skladišči v tujini, za kar namenja znatna proračunska sredstva. Naročnik nadaljuje, da mu zaradi zamud pri izgradnji nastaja poslovna škoda zaradi izpada najemnine za rezervoarski prostor. Naročnik še dodaja, da je v večjem delu ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo in delno spremenil razpisno dokumentacijo. Upoštevaje navedeno naročnik meni, da predstavlja vztrajanje pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo izključno vlagateljev interes po zavlačevanju postopka. Glede na dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo nikjer ne navaja, da bi zaradi tega, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel proizvajalce vgrajene opreme, le-ta ne mogel predložiti pravilne ponudbe oziroma, da bi zaradi tega moral predložiti manj ugodno ponudbo, zato po mnenju naročnika odločitev Državne revizijske komisije, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v ničemer ne more vplivati na pravni in ekonomski položaj vlagatelja.
Naročnik zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi vložitve predloga po drugem odstavku 11. člena ZRPJN.

Ministrstvo za gospodarstvo je dne 13.07.2004 Državni revizijski komisiji posredovalo dopis, št. 345-9/2002-285, v katerem zaradi javnega interesa podpira prednostno obravnavo vloženega zahtevka za revizijo in vloge za nesuspenzivnost predmetnega postopka. Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-160/04-24-1301, z dne 19.07.2004, Ministrstvo za gospodarstvo pozivala, da v roku treh dni sporoči ali gre dopis, št. 345-9/2002-285, z dne 13.07.2004, obravnavati v smislu 199. in naslednjih členov Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04 26/99; v nadaljevanju: ZPP) kot izjavo intervenienta o vstopu v pravdo. Ministrstvo za gospodarstvo je z dopisom, št. 345-9/2002-291, z dne 20.07.2004, Državni revizijski komisiji sporočilo, da njegovega dopisa, 345-9/2002-285, 13.07.2004, ne gre obravnavati v smislu 199. in naslednjih členov ZPP kot izjavo intervenienta o vstopu v pravdo, temveč kot podporo prednostne obravnave vloženega zahtevka za revizijo in vloge za nesuspenzivnost predmetnega postopka glede na to, da je takojšnja izgradnja skladišča naftnih derivatov Ortnek II. faza v javnem interesu.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot kandidat, ki mu je naročnik v prvi fazi omejenega postopka priznal sposobnost, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Velja pripomniti, da je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera, ne pa z ravnanjem naročnika samega (npr. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-167/02, z dne 06.08.2002).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila obstaja, saj se kaže v cilju zagotovitve gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Istočasno pa gre ugotoviti, da je naročnik predlog za nezadržanje nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila posredoval z dopisom, z dne 13.07.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 15.07.2004, torej že po naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo (sklep, št. 535-102/bs-dg, z dne 06.07.2004) in šest dni pred njeno meritorno odločitvijo o zahtevku za revizijo. Hkrati pa predlog argumentira z okoliščinami, ki so pretežno v njegovi interesni sferi. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na predložitev kopij delovnih dovoljenj. Naročnik je v 14. točki V. člena Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe določil: "V primeru zaposlitve oseb, ki niso iz držav Evropske unije (EU) ali iz držav, ki nimajo z Republiko Slovenijo sklenjenega sporazuma o prostem pretoku delovne sile, mora kandidat predložiti kopije delovnih dovoljenj. Ustrezne informacije se dobijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. (10-poglavje, obrazec-9).". Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je v razpisni dokumentaciji postavljena zahteva za predložitev listin, ki jo v skladu z veljavno delovno zakonodajo ni mogoče izpolniti, saj naj bi šele po sklenjeni pogodbi z naročnikom lahko zaprosil za izdajo dovoljenj za delo. Pogodba o izvedbi javnega naročila vsebuje tudi druge elemente, ki jih preverja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, to je vrednost pogodbe in čas izvajanja pogodbe. Vlagatelj zatrjuje, da bo po izbiri najugodnejšega ponudnika in sklenitvi pogodbe dovolj časa za pridobitev delovnih dovoljenj. Iz navedenega izhaja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva nanaša na spremembo spornega razpisnega pogoja v smeri, da bi bilo potrebno kopije delovnih dovoljenj predložiti šele po izbiri najugodnejšega ponudnika in sklenitvi pogodbe z naročnikom. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da je naročnik zahtevku za revizijo v tem delu smiselno ugodil in spremenil določbo razpisne dokumentacije. Glede vlagateljevih dopolnitev v nadaljevanju postopka pa se je Državna revizijska komisija opredelila v zaključku te obrazložitve. Spremenjena 14. točka V. člena navodil kandidatom za izdelavo ponudbe (ob upoštevanju naročnikovega popravka v dokumentu, št. 535-104/bs-dg, z dne 12.07.2004) se tako glasi: "Če ponudnik v svoji ponudbi pri kadrovski usposobljenosti navaja delavce, ki niso iz držav članic EU ali iz držav, s katerimi ima Slovenija ustrezne sporazume o prostem pretoku delovne sile, bo moral ponudnik, če bo izbran, naročniku predložiti delovna dovoljenja za delavce, ki niso iz držav članic EU ali iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o prostem pretoku delovne sile, in sicer najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe. Če izbrani ponudnik v prej navedenem roku ne bo predložil ustreznih delovnih dovoljenj, pogodba preneha veljati. V tem primeru bo naročnik sklenil pogodbo z drugim najugodnejšim ponudnikom (drugi odstavek 45. člena ZJN-1) in unovčil garancijo za resnost ponudbe.". V izjavi o varnosti pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji (10. poglavje, obrazec 9) pa je naročnik spremenil drugi odstavek tako, da se glasi: "Če ponudnik v svoji ponudbi pri kadrovski usposobljenosti navaja delavce, ki niso iz držav članic EU ali držav, s katerimi ima Slovenija ustrezne sporazume o prostem pretoku delovne sile, bo moral ponudnik, če bo izbran, naročniku predložiti delovna dovoljenja za delavce, ki niso iz držav članic EU ali iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o prostem pretoku delovne sile, in sicer najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe.".

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na 1. točko VI. člena 2. poglavja razpisne dokumentacije "dodelava projektne dokumentacije" Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da temeljijo vlagateljevi argumenti na ZGO-1, medtem ko je bilo gradbeno dovoljenje kot posledica projektne dokumentacije izdano še po ZGO. Dalje gre privzeti argumente naročnika, ko trdi, da je dodelava projektne dokumentacije del sistema "funkcionalni ključ v roke" skladno s VI. členom 2. poglavja razpisne dokumentacije. Vprašanje izvajalca projektne dokumentacije pa je predmet predpisov o graditvi objektov, ki tudi urejajo pogoje za osebe, ki to delo opravljajo. Seveda pa "prenos" obveznosti "funkcionalni ključ v roke" nikakor ne more pomeniti ekskulpacije projektanta PGD/PZR za morebitne napake ali pomanjkljivosti v projektu. Uveljavljanje regresnega zahtevka pa v tem primeru ni le pravica temveč dolžnost naročnika, kar pa z vsebino predmetnega javnega naročila v tej fazi postopka nima neposredne povezave. Zato je v tem delu navedbe vlagatelja zavrnila.

Tudi nadaljnja argumentacija vlagatelja glede obveznosti revidiranja projektne dokumentacije in spornosti nastopanja Vladimirja Kobava, univ.dipl.inž.stroj. kot odgovornega projektanta izhaja iz napačnega predpisa; t.j. ZGO-1, kar med strankama ni več sporno (kot to izhaja iz obvestila o nadaljevanju postopka revizije z dne 09.07.2004), medtem, ko je bilo gradbeno dovoljenje št. 351-01-132/2002 PK/GL, z dne 25.02.2003, v obravnavanem postopku izdano še po ZGO, kar jasno izhaja tudi iz njegove vsebine. Poleg tega gre v tej zvezi za trditve, s katerimi se argumentira izpodbijanje veljavnosti tega gradbenega dovoljenja. Ker pa gradbeno dovoljenje temelji na projektu, ki ga je pripravil Vladimir Kobav, univ.dipl.ing.stroj., vprašanje (morebitne) obvezne revizije (26.f člen ZGO, drugi in tretji odstavek) pa se prav tako ugotavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - gradbeno dovoljenje pa je pravnomočno (klavzula o pravnomočnosti, z dne 04.04.2003) je mogoče te argumente uveljavljati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi v upravnem postopku (na primer obnova postopka) in/oziroma upravnem sporu. Nikakor pa ni mogoče pravnomočnost gradbenega dovoljenja (posredno) izpodbijati v revizijskem postopku oddaje javnega naročila.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na določitev razpisane opreme in naprav, Državna revizijska komisija najprej navaja, da je v razpisni dokumentaciji v 7. poglavju, priloga 2, točka 3.0 določeno: "Vgrajena oprema in naprave so navedene v PRILOGI 3 te pogodbe. Njihova zamenjava zaradi enovitosti z že vgrajeno opremo v projektu Ortnek-I. faza ni dovoljena.". V prilogi 3 pa je predpisana vsa oprema in naprave z navedbo proizvajalcev oziroma dobaviteljev. Naročnik je v sklepu, št. 535-102/bs-dg, z dne 06.07.2004, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, v 4. točki I. odstavka izreka odločil: "V 7-poglavju razpisne dokumentacije se spremeni PRILOGA 3. Spremenjena PRILOGA 3 se prilaga.". V obrazložitvi sklepa pa naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek v tem delu delno utemeljen, in sicer v tem smislu, da so v prilogi 3 nepravilno navedeni dobavitelji vgrajene opreme in naprav namesto proizvajalcev. Zaradi tega je naročnik temu primerno spremenil prilogo 3.
Državna revizijska komisija poudarja, da so tehnične specifikacije obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo (prvi odstavek 31. člena ZJN-1). Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil (prvi odstavek 32. člena ZJN-1). Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave (drugi odstavek 32. člena ZJN-1). Samo v primeru, če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, lahko pri opisu predmeta uporabi elemente, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, vendar mora tem navedbam obvezno pristaviti dodatek "ali podobno" (tretji odstavek 31. člena ZJN-1).
Kot izhaja iz zgornjih izvajanj morajo za uporabo elementov za opis predmetnega javnega naročila, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obstajati z zakonom določeni (utemeljeni) razlogi; ZJN-1 govori o tem, da "naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive". Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije in argumentacije v revizijskem postopku, pa slednji ne le ni izkazal razlogov, ki bi opravičevali navedbo proizvajalcev namesto opisa predmeta javnega naročila, temveč takih razlogov ni niti zatrjeval. Iz navedenega velja, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkov pravil ZPP, 7., 212. člen in naslednji, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) zaključiti, da je naročnik s tem, ko je v razpisni dokumentaciji opustil opis predmeta javnega naročila, razlogov za dopustitev navedb proizvajalcev pa ne le ni dokazal, temveč niti ne zatrjeval, kršil 32. člen ZJN-1.
Naročnik mora spremeniti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Naročnik posameznih kosov opreme in naprav ne sme opredeljevati z blagovnimi znamkami, dobavitelji oziroma proizvajalci temveč mora navesti potrebne tehnične specifikacije.

Glede vlagateljevih navedb, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predložil obrazca kavcijskih zavarovanj, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče predložiti kavcijskega zavarovanja, Državna revizijska komisija sledi naročnikovi argumentaciji. V primeru, če se ponudnik odloči predložiti kavcijsko zavarovanje (in ne bančnega) mora pri tem upoštevati zahteve Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj (nepreklicno zavarovanje obveznosti, brezpogojno in plačljivo na prvi poziv obsegu, ki ga določa razpisna dokumentacija). Torej, kavcijsko zavarovanje mora vsebinsko zadostiti zahtevam Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, medtem, ko sama oblika kavcijskega zavarovanja (za razliko od bančne garancije) v navedenem pravilniku ni predpisana. Drugih kršitev vlagatelj v tej zvezi ni pojasnil, niti jih Državna revizijska komisija ni ugotovila.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da pomeni vlagateljeva zahteva iz obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 09.07.2004, da naj se predložijo kopije dovoljenj v daljšem časovnem obdobju oziroma v letu 2005 (vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bo potreboval sporna dovoljenja v 60. dneh po podpisu pogodbe, v obvestilu o nadaljevanju pa navaja, da jih bo potreboval šele 15.02.2005), dopolnitev zahtevka za revizijo, ki jih Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, kolikor se nanaša na kršitve, ki niso bile zatrjevane v zahtevku za revizijo, zato jih je Državna revizijska komisija v tem delu zavrgla. Glede kasneje zatrjevanih kršitev je namreč v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 200.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka, povečano za 1% materialnih stroškov odvetnika, povečano za 10% v skladu z 9. členom odvetniške tarife, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost. V obvestilu o nadaljevanju postopka pa je zahteval povračilo 2.200 točk za vlogo, 1.970,00 SIT materialnih stroškov, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik, glede na to, da je zahtevku za revizijo že ugodil, vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka.
Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 596.000,00 SIT (stroški odvetnika za vložitev zahtevka za revizijo 330.000,00 SIT, povečano za 20% davek na dodano vrednost 66.000,00 SIT in taksa 200.000,00 SIT) kot izhaja iz III. točke sklepa naročnika, št. 535-102/bs-dg, z dne 06.07.2004, ter dodatno materialne stroške za vložitev zahtevka za revizijo v višini 3.960,00 SIT (1% od stroškov odvetnika za vložitev zahtevka za revizijo povečano za 20% davek na dodano vrednost) in za nadaljevanje postopka 5.500,00 SIT (50 točk za obvestilo o nadaljevanju postopka), povečano za 110,00 SIT materialnih stroškov (2% od stroškov odvetnika za nadaljevanje postopka), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost 1.122,00 SIT) v roku 8-ih dni od prejema sklepa, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Ob zapisanem velja dodati, da tudi sicer višina stroškov, ki jih je naročnik priznal vlagatelju, že presega višino stroškov, ki jih v revizijskih postopkih priznava Državna revizijska komisija. Vendar pa glede na to, da Državna revizijska komisija odloča v okviru meja dispozitivnosti in glede na to, da med strankami ni bilo spora o povrnitvi stroškov vlagatelja v višini 3000 točk, je zato potrdila odločitev naročnika o povrnitvi stroškov vlagatelju. Za povrnitev odvetniških stroškov, ki se priznavajo vlagatelju v revizijskem postopku, Državna revizijska komisija namreč priznava, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03) 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo ter skladno s tarifo št. 39 Odvetniške tarife 50 točk za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, materialne stroške po 13. členu Odvetniške tarife, 20% davek na dodano vrednost ter povračila stroškov takse v višini 100.000,00 SIT, v primerih gradnje pa 200.000,00 SIT. Glede na navedeno, se višja stroškovna zahteva zavrne.

Odločitev Državne revizijske komisije je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN izvršilni naslov. Zato je Državna revizijska komisija odločitev naročnika o zahtevi za povrnitev stroškov vlagatelju prevzela v svojo odločitev.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4. izreka tega sklepa.


Naročnik zahteva tudi povrnitev stroškov, ki jih je utrpel zaradi vložitve Predloga za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ker Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu ni ugodila, naročnik v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 5. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 21.07.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana
- odvetnika Tomaž Petrovič in Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana