018-158/04 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-158/04-22-1364

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo laboratorijskega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja KEMOFARMACIJA veletrgovina za oskrbo zdravstva d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.7.2004

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen. Naročnik mora objaviti nov rok za sprejem prijav v skladu z navodili iz obrazložitve tega sklepa.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je predhodni razpis za dobavo blaga (dilatacijski material, laboratorijski material, obvezilni material, infuzijski in transfuzijski sistemi, RTG filmi, katetri, endoproteze - srčne, sklepne, pacemakerji, dializni material, zdravila) po omejenem postopku objavil v Uradnem listu RS, št. 38/2004, z dne 16.4.2004, pod številko objave Ob-10131/04, javni razpis za dobavo laboratorijskega materiala pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 57-58/2004, z dne 28.5.2004, pod številko objave Ob-14701/04, kjer je v točki IV.3.3) določil, da je rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje 18.6.2004 do 12.00 ure. V Uradnem listu RS, št. 64/2004, z dne 11.6.2004, je naročnik objavil popravek javnega razpisa, v katerem je rok za sprejemanje prijav prestavil na 24.6.2004 do 9.00 ure.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.6.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je takoj po objavi zaprosil za razpisno dokumentacijo, vendar je popolno razpisno dokumentacijo s specifikacijo razpisanih vrst blaga prejel šele 2.6.2004, disketo s popravki pa 15.6.2004. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil rok za oddajo prijave 18.6.2004 do 12. ure, vlagatelj pa je po preučitvi pogojev in zahtev javnega razpisa ugotovil, da mu naročnik zaradi zahtevnosti priprave prijave ni omogočil dovolj časa za pravilno pripravo prijave. Na podlagi prejetih vprašanj je naročnik podaljšal rok za oddajo prijave na 24.6.2004 do 9.00 ure.
Vlagatelj navaja, da mora naročnik v skladu s 23. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnik je zaradi nejasnosti podal skupno več kot 308 odgovorov na vprašanja, večina vprašanj v zadnjih 6-ih dneh ali manj pred rokom oddaje ponudbe. Odgovori na vprašanja so dvoumni in nejasni, časa za dodatna vprašanja pa ni. Pomembnost teh vprašanj in odgovorov vpliva na pravilnost ponudbe, kar vlagatelja postavi v neugodno situacijo. Vlagatelj se sklicuje na četrti odstavek 25. člena ZJN-1 in zatrjuje, da je naročnik zavestno kršil pravico vlagatelja do zakonsko zagotovljenega časa za pripravo pravilne prijave. Po navedbah vlagatelja je naročnik v pojasnilih, z dne 18.6.2004, odgovoril, da "specifikacije ni več možno popraviti, vendar se bo ta dodatek k opisu upošteval pri ponudbi." in še "Naročnik bo odgovore posredoval najkasneje 21.6.2004, glede na že podaljšani rok za oddajo prijav naročnik ne bo ponovno podaljševal roka.". Na podlagi navedenega vlagatelj sklepa, da ima naročnik premalo časa za pripravo kvalitetne razpisne dokumentacije, ki nedvoumno določa vrsto artikla, kakovost in razpisane količine, vlagatelj pa premalo časa za pripravo kvalitetne in pravilne ponudbe. Zato vlagatelj priporoča, da bi bilo pravilno, da se čas oddaje ponudbe podaljša.
Vlagatelj ugotavlja, da je določitev prekratkega roka za oddajo prijav vezana le na nujnost naročnika in je pri tem načrtno spregledal določilo 58. člena ZJN-1, ki določa rok za predložitev ponudbe, in 25. člen ZJN-1, ki določa podaljšanje roka zaradi dopolnitev razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da so zakonski roki za pripravo ponudb najkrajši roki. Primerni rok ni vedno le minimalni, z zakonom določen rok. Pri tem vsaj praviloma nujnosti ni mogoče pripisati razlogom na strani naročnika. Vlagatelj sklepa, da je ocena nujnosti, ki narekuje skrajšanje roka, prepuščena subjektivni presoji naročnika, ki pa ni utemeljena v objektivnih okoliščinah konkretnega primera. Vlagatelj razpolaga s podatki, da imajo vsi javni zavodi sklenjene veljavne pogodbe o dobavi blaga vsaj še do konca leta 2004 in zato meni, da našteta dejstva niso osnova za hitenje in skrajševanja časa za pripravo prijav. Nasprotno, pooblaščeni naročnik bi moral vlagatelju zagotoviti čas za kvalitetno pripravo pravilne in popolne ponudbe, če bi resnično želel postopek oddaje javnega naročila izpeljati v skladu z veljavno zakonodajo in trenutno situacijo na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov v Republiki Sloveniji.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo, ki je zelo nejasna, dvoumno določa vrsto artikla, kakovost in razpisane količine. Tudi odgovori so nejasni, zavajajoči ali jih sploh ni bilo, ali pa je podan odgovor, da naročnik sestavlja razpisno dokumentacijo in ne vlagatelj in podobno. Vprašanj pa ni več mogoče postavljati, ker je rok za postavljanje vprašanj potekel. Vlagatelj kot utemeljitev navaja nekaj vprašanj z odgovori, kjer naročnik v odgovorih podaja dvoumne razpisane količine in vrsto artikla.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita tudi nepravočasno in nepravilno obveščanje, ki se navezuje predvsem na to, da je vlagatelj prejel obvestila samo po elektronski pošti in ne po uradni. Prejel je le odgovore na vprašanja, dne 9.6.2004 ob 16.56 uri, kjer je bilo zajetih 50 vprašanj in odgovorov. Vseh vprašanj z odgovori je najmanj 308, ki bi jih po 25. členu ZJN-1 naročnik moral nemudoma posredovati vsem ponudnikom istočasno. Obvestila od 9.6.2004 dalje niso prihajala na elektronski naslov odgovorne osebe za javni razpis, navedene v zahtevku za pridobitev dokumentacije, in jih je vlagatelj prejel šele po posredovanju, dne 22.6.2004, ob 16.24 uri, prepozno in v neskladju s 25. členom ZJN-1. Vlagatelj meni, da je to dejanje nedopustno, morda celo namerno, pri tako zahtevnem, obsežnem javnem razpisu, ki zajema vso Slovenijo.
Vlagatelj navaja, da je treba upoštevati dejstvo, da priprava prijave zahteva preučitev obsežne razpisne dokumentacije, da mora vlagatelj navezati stike z dobavitelji, se z njimi dogovoriti za sodelovanje v okvirih, ki jih zahteva razpisna dokumentacija in da je prijava cel splet vzporednih dejanj vlagatelja. Vlagatelj meni, da so roki prekratki za oddajo pravilne ponudbe, razpis pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo s področja zdravil in medicinskih pripomočkov in drugimi predpisi. Razpisna dokumentacija je pripravljena tako, da ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe.
Vlagatelj predlaga, da naročnik predmetni javni razpis v celoti razveljavi. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov vložitve zahtevka za revizijo v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Naročnik je s sklepom, št. 5020-8/2004-142, z dne 1.7.2004, vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na predlog za podaljšanje roka za oddajo prijav za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu, ugodil in rok za oddajo prijav podaljšal do 23.7.2004, v delu, ki se nanaša na celotno razveljavitev javnega razpisa, pa ga je zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je uporabil možnost skrajšanja rokov za predložitev prijav v smislu zakonitih možnosti, ki jih dovoljuje ZJN-1. Navedbe vlagatelja, da razpolaga z dokazi, da imajo vsi javni zdravstveni zavodi, ki sodelujejo, kot naročniki sklenjene pogodbe, ki so predmet tega javnega naročila, so neutemeljene, saj naročnik razpolaga s podatki o potrebah po nabavi predmeta tega javnega naročila s strani vsakega od naročnikov. Res je, da bodo posamezni naročniki vstopali v pogodbena razmerja različno, v odvisnosti od poteka njihovih veljavnih pogodb, vendar so njihove napovedi o potrebah sestavni del razpisa in tako ustrezno dokumentirani. Pri tem naročnik pripominja, da je, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, pravočasno, to je še pred vložitvijo revizijskega zahtevka, na predlog enega od ponudnikov že podaljšal rok za oddajo prijav do 24.6.2004. Glede na to, da štetje roka prične teči z dnem pošiljatve objave v Uradni list RS in ne od datuma same objave v Uradnem listu RS, ter glede na dejstvo, da je bil objavljen tudi predhodni razpis, sama uporaba skrajšanega roka ne more imeti za posledico celotne razveljavitve javnega razpisa. To velja toliko bolj tudi po ocenitvi in pregledu vlagateljevih navedb, ki so splošne narave in ne navajajo nikakršne konkretne kršitve določb ZJN-1 in so naravnane in s strani naročnika tudi razumljene bolj kot sugestija za dodatno podaljšanje roka za oddajo prijav za sodelovanje na tem javnem razpisu, kar bi ob zahtevnosti samega razpisa zagotavljalo boljšo in kvalitetnejšo pripravo prijav. Tudi glede na ugotovljeno dejstvo, da je na predmetni javni razpis, kljub s strani vlagatelja očitanim nejasnostim razpisne dokumentacije, oddalo prijave veliko število prijaviteljev (zaradi zahtevka za revizijo ni bilo odpiranja prijav in so bile vrnjene prijaviteljem), naročnik meni, da bo z dodatnim podaljšanje roka za oddajo prijav uspešno izpeljal tako prvo kot tudi drugo fazo tega javnega naročila in s tem upošteval ekonomijo postopka oddaje tega javnega naročila.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da ga v treh dneh po prejemu sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 5.7.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 5020-8/04-142, z dne 12.7.2004, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Glede na to, da je naročnik objavil oddajo predmetnega javnega naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti in je predpisana višina takse v tem primeru 200.000,00 SIT (prvi odstavek 22. člena ZRPJN), iz potrdila o plačilu takse pa je bilo razvidno, da je bila taksa plačana le v višini 100.000,00 SIT, je Državna revizijska komisija vlagatelja z dopisom, št. 018-158/04-22-1335, z dne 23.7.2004, v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala, naj v roku treh dni od prejema dopisa izvede doplačilo takse v znesku 100.000,00 SIT ter Državni revizijski komisiji posreduje potrdilo o doplačilu.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 26.7.2004, posredoval potrdilo o doplačilu takse v višini 100.000,00 SIT, hkrati pa je zahteval povračilo stroškov v višini 200.000,00 SIT.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot možni ponudnik, ki je tudi zahteval razpisno dokumentacijo, v skladu prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Uvodoma gre ugotoviti, da je naročnik na podlagi prvega odstavka 67. člena ZJN-1 v Uradnem listu RS objavil predhodni razpis, na podlagi drugega odstavka 67. člena pa je oddajo predmetnega javnega naročila objavil tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Splošno pravilo glede določitve roka za predložitev ponudb (smiselno enako pa to velja tudi za določitev roka za predložitev prijav v prvi fazi omejenega postopka) je zapisano v 58. členu ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da mora rok za predložitev ponudbe ponudniku omogočiti, da pripravi pravilno ponudbo, v drugem odstavku pa, da mora naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno. Natančneje je rok za sprejem prijav, kadar vrednost naročila od naročnika zahteva objavo naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, določen v 61. členu ZJN-1. Le-ta določa, da mora biti rok za sprejem prijave za sodelovanje v omejenem postopku in v postopku, ki vključuje pogajanja po predhodni objavi javnega razpisa, vrednost naročila pa zahteva od naročnika, da objavi oddajo naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, daljši od 37 dni od dneva, ko je naročnik odposlal povabilo. Navedeno pomeni, da mora biti rok za sprejem prijav v prvi fazi omejenega postopka, katerega objava je zahtevana tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, vsaj 38 ali več dni od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo povabila.

Rok za sprejem prijav, določen v 61. členu ZJN-1, se lahko v določenih primerih skrajša. Prvo možnost skrajšanja določa prvi odstavek 63. člena ZJN-1, iz katerega vsebine je razbrati, da se ne nanaša le na določitev krajšega roka za sprejem ponudb v omejenem postopku (kot se glasi naslov tega člena), pač pa tudi na določitev krajšega roka za sprejem prijav v prvi fazi omejenega postopka. Prvi odstavek 63. člena ZJN-1 se namreč izrecno sklicuje na 61. člen ZJN-1, kjer je določen rok za sprejemanje prijav, poleg tega pa govori tudi o odpošiljanju naročila objave, ki se nanaša na prvo fazo omejenega postopka. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZJN-1 se lahko rok za sprejemanje prijav skrajša na 26 dni od dneva, ko je bilo naročilo objave odposlano, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) če je naročnik poslal predhodni razpis, skladno s 67. členom tega zakona in je bila objava poslana po obrazcu za predhodno objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila oziroma Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti, kjer je to potrebno, 2) če je naročnik poslal predhodno objavo najmanj 52 dni ali največ 12 mesecev preden je odposlal objavo za naročilo javnega razpisa in 3) če je bilo v predhodnem razpisu objavljenih najmanj toliko informacij, kot jih je imel naročnik na razpolago v času predhodnega razpisa.

Drugo možnost skrajšanja roka za sprejem prijav določa 1. točka prvega odstavka 64. člena ZJN-1. Rok za sprejem prijav se lahko zaradi nujnosti (če torej ni mogoče upoštevati splošnih rokov) v omejenem postopku skrajša, vendar pa zadnji rok za predložitev prijav za sodelovanje na razpisu ne sme biti krajši od 15 dni od datuma, ko je bil razpis odposlan. Čeprav razlogov nujnosti ZJN-1 natančneje ne definira, je mogoče ugotoviti, da je ocena o nujnosti, ki narekuje skrajšanje roka v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 64. člena ZJN-1, prepuščena subjektivni presoji naročnika, ki pa mora biti utemeljena v objektivnih okoliščinah posameznega primera in navedena v objavi javnega razpisa. Presoja naročnika je v vsakem konkretnem primeru omejena tudi z že omenjeno splošno določbo prvega odstavka 58. člena ZJN-1, ki določa, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo.

V obravnavanem primeru je iz točke VI.5) objave predmetnega javnega razpisa (Uradni list RS, št. 57-58/2004) razvidno, da je naročnik zahtevo (naročilo) objave odposlal dne 25.5.2004. Rok za sprejemanje prijav je bil določen v točki IV.3.3) objave javnega razpisa, in sicer do 18.6.2004 do 12. ure. Naročnik je kasneje ta rok podaljšal (popravek javnega razpisa, Uradni list RS, št. 64/2004), in sicer do 24.6.2004 do 9.00 ure. Za oba navedena roka za sprejemanje prijav (tako prvotno določenega kot tudi popravljenega) gre ugotoviti, da nista določena v skladu z 61. členom ZJN-1, saj bi bil prvi zakonsko dopusten datum za sprejemanje prijav (računano od 25.5.2004, ko je bila odposlana zahteva (naročilo) objave) šele 2.7.2004. Naročnik je torej v predmetnem postopku oddaje javnega naročila očitno uporabil možnost skrajševanja roka za sprejemanje prijav.

Glede prve možnosti, ki jo ima naročnik pri določanju krajšega roka, gre ugotoviti, da vsi pogoji za skrajšanje roka na 26 dni od dneva, ko je bilo naročilo objave odposlano, ki jih kumulativno zahteva prvi odstavek 63. člena ZJN-1, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila niso bili podani. Naročnik namreč predhodne objave ni poslal najmanj 52 dni ali največ 12 mesecev, preden je odposlal objavo za naročilo javnega razpisa. V objavi predhodnega razpisa (Uradni list RS, št. 38/2004) je v 8. točki navedeno, da je datum odposlanja zahteve za objavo 13.4.2004, medtem ko je objavo za naročilo javnega razpisa naročnik odposlal dne 25.5.2004. Poleg tega prvotno določeni rok za sprejemanje prijav (18.6.2004) sploh ne dosega najkrajšega možnega roka, ki ga še dopušča prvi odstavek 63. člena ZJN-1.

Pač pa je naročnik očitno uporabil možnost skrajšanja roka za sprejem prijave, ki jo določa 1. točka prvega odstavka 64. člena ZJN-1. V točki IV.1.2) objave javnega razpisa je namreč navedel, da izbira pospešeni postopek zaradi nujne zagotovitve kontinuitete nabav kljub prehodu na skupno javno naročanje ter zaradi predhodne objave. Ne glede na to, da je naročnik v objavi javnega razpisa navedel razlog, ki bi lahko kazal na nujnost pospešitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila, pa gre ugotoviti, da v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, razlogov, ki bi kazali na nujnost in s tem posledično na dopustnost določitve skrajšanega roka, kot ga določa 1. točka prvega odstavka 64. člena ZJN-1, ni natančneje obrazložil in utemeljil. Kot je bilo že ugotovljeno mora biti ocena o nujnosti utemeljena v objektivnih okoliščinah posameznega primera. V primeru, ko se v postopku oddaje javnega naročila postavi vprašanje utemeljenosti razlogov nujnosti, zaradi katerih je bil na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZJN-1 skrajšan rok za predložitev prijav, je naročnik dolžan te razloge natančneje obrazložiti in jih objektivno utemeljiti, saj v nasprotnem primeru obstoja razlogov nujnosti sploh ni mogoče ugotavljati. Ker naročnik razlogov nujnosti ni natančneje obrazložil in utemeljil, Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotavljati, ali je bil prvotni rok za sprejem prijav določen v skladu s 1. točko prvega odstavka 64. člena ZJN-1.

Glede vlagateljevih očitkov o spornem pojasnjevanju določil razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (oz. smiselno v prvi fazi omejenega postopka pravilno prijavo). Dostop do razpisne dokumentacije mora naročnik prijaviteljem omogočiti od dneva objave javnega razpisa dalje (prvi odstavek 24. člena ZJN-1), prijavitelji pa imajo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 možnost, da najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb (prijav) zahtevajo dodatna obvestila ali pojasnila. Če naročnik v roku, določenem za predložitev ponudb (prijav), spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, jo mora nemudoma brezplačno posredovati tistim prijaviteljem, ki so jo že prejeli (prvi odstavek 25. člena ZJN-1). Podobno velja za pošiljanje odgovorov oz. pojasnil na podlagi postavljenih vprašanj - naročnik mora pisne odgovore posredovati vsem prijaviteljem, in sicer v roku treh dni od prejema vprašanja. V primeru, če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo (ob tem gre opozoriti, da je meja med spreminjanjem in pojasnjevanjem razpisne dokumentacije večkrat nejasna) šest dni ali manj pred rokom, določenim za sprejemanje prijav, mora, glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb / prijav (četrti odstavek 25. člena ZJN-1). Navedene določbe ZJN-1 udejanjajo načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1) in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Naročnik mora omogočiti, da se ponudniki oz. prijavitelji seznanijo z vsemi relevantnimi informacijami, ki vplivajo na pravilnost in konkurenčnost njihovih ponudb oz. prijav, saj ima neizpolnjevanje ene ali več zahtev iz razpisne dokumentacije za ponudnika oz. prijavitelja najhujšo možno posledico - izločitev iz postopka oddaje javnega naročila in s tem izgubo vsakršnih možnosti za pridobitev posla.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik po objavi javnega razpisa od prijaviteljev prejel številna vprašanja in da je razpisno dokumentacijo večkrat dopolnil. Kot navaja sam naročnik, je na predlog enega od prijaviteljev že podaljšal rok za predložitev prijav do 24.6.2004. Vendar pa gre ugotoviti, da je naročnik v odgovorih na dodatna vprašanja (dokument z dne 7.6.2004, odgovor na vprašanje št. 168, ki se nanaša na novo specifikacijo za laboratorijski material) zapisal, da bo odgovore posredoval najkasneje 21.6.2004 in da glede na že podaljšani rok za oddajo prijav ne bo ponovno podaljševal roka. Navedeno ravnanje naročnika ni v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik ustrezno podaljšati rok, če spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom za predložitev prijav. Dejstvo, da je bil rok za sprejem prijav enkrat (ali večkrat) že podaljšan, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da ta rok v primeru novo prejetih vprašanj in posredovanja odgovorov (sprememb ali dopolnitev razpisne dokumentacije) manj kot šest dni pred potekom (novega) roka za sprejem prijav ponovno podaljša v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1.

Naročnik je dolžan prijaviteljem omogočiti pripravo pravilne prijave. To velja tako za samo jasnost zahtev razpisne dokumentacije kot tudi za določitev roka za predložitev prijav, ki ne sme biti krajši od minimalnega zakonskega roka, določenega v 61. členu ZJN-1, oz. (če so izpolnjeni pogoji) v prvem odstavku 63. člena ZJN-1 ter 1. točki prvega odstavka 64. člena ZJN-1. Hkrati mora biti rok za sprejemanje prijav ob upoštevanju zahtevnosti predmeta javnega naročila ter ob upoštevanju številčnosti in kompleksnosti vprašanj, ki jih postavljajo prijavitelji, dovolj dolg, da lahko le-ti zberejo vse potrebne informacije o predmetu javnega naročila in zahtevane ponudbene dokumente ter na ta način pripravijo pravilne in konkurenčne prijave. Kot je razvidno iz postopka oddaje javnega naročila je naročnik prejel številna vprašanja prijaviteljev, ki so se nanašala na odpravo nejasnosti določil razpisne dokumentacije. Kljub temu, da je naročnik nameraval določene odgovore, ki se nanašajo na pojasnjevanje razpisne dokumentacije, prijaviteljem posredovati šele 21.6.2004, torej le tri dni pred iztekom (novega) roka za sprejem prijav, le-tega v nasprotju s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1 ni ustrezno podaljšal. Posledica takega nezakonitega ravnanja naročnika se je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odrazila v nezmožnosti postavljanja novih vprašanj in neodpravi nejasnih določil razpisne dokumentacije. Naročnik mora zato določiti nov rok za sprejemanje prijav, ki bo skladen s kogentnimi zakonskimi določili in v katerem bo prijaviteljem omogočena razjasnitev vseh morebitno nejasnih določil razpisne dokumentacije, posledično pa tudi priprava pravilne prijave.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, katerih višino ni specificiral. V dopisu, z dne 26.7.2004, s katerim je Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o doplačilu takse v višini 100.000,00 SIT, pa je zahteval povračilo stroškov v višini 200.000,00 SIT. Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer v višini plačane takse, kar znaša 200.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.7.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- KEMOFARMACIJA veletrgovina za oskrbo zdravstva d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana