Na vsebino
EN

018-152/04 MOPE - CP Kranj

Številka: 018-152/04-24-1399
Datum sprejema: 30. 7. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek, kot predsednice senata, člana dr. Aleksija Mužine kot poročevalca senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi v letih 2004 in 2005" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa odvetnica Marija Mošnik, Poslovni center Planina 3, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.07.2004

odločila:

(1) Zahtevku za revizijo se ugodi. Delno se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za "izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi v letih 2004 in 2005", objavljen v Uradnem listu RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14557/04, in sicer 14. alinea točke III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila točke objave javnega razpisa in 14. alinea 8. točke razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo prijave.

(2) Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 314.444,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in o imenovanju strokovne komisije, št. 402-00-8/20004-49, z dne 07.05.2004 za predmetno javno naročilo in v Uradnem listu RS, št. 57-58, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14557/04 objavil javni razpis za "izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi v letih 2004 in 2005" po omejenem postopku v skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1)

Vlagatelj je pred rokom za oddajo prijav vložil zahtevek za revizijo, z dne 07.06.2004, ki ga je naročnik prejel dne 08.06.2004. Vlagatelj predlaga, da se razveljavi pogoj v zvezi s statusom in formalnostmi izvajalca gradnje - v javnem razpisu pod št. III.2.1., šesta alinea. Vlagatelj navaja, da izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti izvajalca in status kandidata za razpisana dela ter hkrati izpolnjuje tudi razpisane ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje in ima izkušnje pri gradnji vodne infrastrukture in urejanju ter vzdrževanju vodnih zemljišč v zadnjih petih letih ter bo tudi podal ponudbo na objavljen javni razpis. Vlagatelj navaja, da je naročnik v javnem razpisu pod tč III.2.1., šesta alinea kot enega od tehničnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik (pravilno in v nadaljevanju: prijavitelj) določil, da mora imeti prijavitelj izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega Zakona o vodah dalje (Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02, v nadaljevanju: ZV). Razpisna dokumentacija zahteva, da se kot dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja šteje pogodba o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda. Po mnenju vlagatelja je navedeni tehnični pogoj diskriminatoren in tako nezakonit, zato vlagatelj predlaga, da se razveljavi. Upravljanje z vodami je v pristojnosti države, ki svoje naloge izvaja med drugim tudi z zagotavljanjem izvajanja gospodarskih javnih služb. Strokovne in razvojne naloge opravlja Inštitut za vode. Glede na to imata zgolj naročnik in Inštitut za vode izkušnje na področju upravljanja z vodami, ostali izvajalci pa le v obsegu, kot jim naročnik podeli posamezne naloge s področja upravljanja. Javni razpis je z zgoraj razpisanim pogojem izločil vse prijavitelje, ki jim naročnik še ni poveril izvajanja katere od nalog gospodarskih javnih služb v zvezi z obratovanjem, vzdrževanjem vodne infrastrukture, v zvezi s spremljanjem stanja vodne infrastrukture ter v zvezi z vzdrževanjem vodnih in priobalnih zemljišč in tiste, ki jim naročnik ni poveril izvajanja dejavnosti gornjih služb od sprejetja ZV dalje. Tako le zelo ozek krog oseb lahko zadosti razpisanemu pogoju - to so praktično samo tiste osebe, ki že sedaj izvajajo katero od gospodarskih javnih služb v zvezi z urejanjem voda. Tak pogoj je tako diskriminatoren, saj izključuje vse ostale prijavitelje, ki imajo izkušnje in reference in bi lahko ustrezno izvedli naročilo, pa jim v zadnjih dveh letih niso bile poverjene naloge javnih služb na področju urejanja voda. Tak pogoj nasprotuje načelu enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Zgoraj navedeni pogoj ni potreben za gospodarno izvedbo javnega naročila, pač pa povsem brez razumnega razloga in brez potrebe oži krog možnih prijaviteljev na tiste prijavitelje, ki sedaj izvajajo naloge gospodarskih javnih služb v zvezi z upravljanjem voda.


Naročnik je na podlagi 4. odstavka 12. člena ZRPJN z dopisom št. 402-00-8/2004-49, z dne 09.06.2004, vlagatelja pozval, da dopolni zahtevek za revizijo in mu v roku treh dni po prejemu tega dopisa posreduje potrdilo o vplačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je naročniku z dopisom z dne 11.06.2004, posredoval potrdilo o vplačilu takse.

Naročnik je izdal sklep, št. 402-00-88/2004-49, z dne 28.06.2004 s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vlagatelja pravočasen in da ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZJN-1.
Naročnik navaja, da pogoj, da ima prijavitelj izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV, ni diskriminatoren do prijaviteljev.
Namen pravil o javnih naročilih ni, da bi vsem prijaviteljem zagotavljala enake možnosti za pridobitev javnega naročila. Tega ne zahteva ne načelo enakopravnosti in ne načelo zagotavljanja svobodne konkurence. Naročnik sme in mora razlikovati prijavitelje in njihove ponudbe. V razpisni dokumentaciji je potencialnim prijaviteljem naročnik povedal, katere okoliščine na strani prijavitelja so zanj relevantne in določil take pogoje, ki so v zvezi z razpisanimi deli opravičljivi.
Naročnik navaja, da so bile z ZV iz leta 2002 na področju upravljanja z vodami vzpostavljene tri ključne spremembe (integralnost upravljanja z vodami na celotnem povodju ali porečju, ki ne dopušča delitev urejanja voda na posamezni reki na območje njenega hudourniškega povirja in območje nižinskega toka te reke, prenos vseh javnih pooblastil, ki so jih imeli izvajalci javnih služb na področju urejanja voda, na upravne organe države, javne službe na področju voda niso več službe gospodarjenja z vodami ampak službe urejanja voda, torej voda ni več prvina, ki je podrejena predvsem interesom njenega izkoriščanja, temveč del okolja, ki ga je treba varovati pred škodljivimi vplivi posegov v vodni prostor), na podlagi katerih je zahteva po referencah upravljanja z vodami predvsem zahteva po ugotavljanju usposobljenosti prijaviteljev in ne element za diskriminacijo prijaviteljev. Na podlagi teh sprememb je taka zahteva povsem sorazmerna predmetu javnega naročanja, ker zgolj reference na področju gradnje vodnih objektov ne zagotavljajo usposobljenost za rekonstrukcijo oziroma obnovo obstoječih objektov vodne infrastrukture.
Spremembe v konceptu upravljanja z vodami imajo vpliv tudi na način gradnje objektov vodne infrastrukture in še posebej na tisto gradnjo, ki je rekonstrukcija že obstoječih vodnih objektov. Gre za to, da se od nosilnega izvajalca gradnje vodnega objekta zahteva:
- da ima vpogled na urejanje celotnega porečja vodotoka, na katerem se gradi ali rekonstruira vodni objekt,
- da je usposobljen sodelovanja z upravnimi organi na področju upravljanja z vodami in
- da je seznanjen s sodobnimi koncepti upravljanja z vodami, ki temeljijo predvsem na načelih varstva voda in vodnega okolja, v katerem ni poudarkov na nenaravnem poseganju v vodni režim.
Javni razpis se tudi ne nanaša na vzdrževanje objektov vodne infrastrukture, kot je navedeno v zahtevku za revizijo, ampak na obnovo torej rekonstrukcijo obstoječih objektov vodne infrastrukture, pa ne zgolj zaradi njihove poškodovanosti ampak tudi zaradi zahtev po funkcionalnih spremembah teh objektov. Gre torej za zelo specifične zahteve do graditelja teh objektov, ki pa se jih lahko preverja zgolj z referencami na področju upravljanja z vodami in to na podlagi konceptov, ki jih je zastavil ZV iz leta 2002. Sodelovanje pri gradnji kateregakoli vodnega objekta ne more biti zadostna referenca, ker tako sodelovanje ne dokazuje, da je prijavitelj s tako referenco tudi usposobljen urejanja z vodami.
Prav tako samostojna gradnja objekta, ki je umeščen v vodni prostor in ne gre za objekt urejanja voda, ne more biti zadostna referenca, ker taka gradnja ne dokazuje, da je prijavitelj tudi usposobljen umestiti in zgraditi vodni objekt, pri katerem koli režimu urejanja voda. Tudi gradnja vodnega objekta, ki je namenjen urejanju voda, zgrajen pa je bil v času drugačnih konceptov urejanja, to je v času, ko je bil koncept učinkovitega odvajanja voda edini koncept varstva pred škodljivimi vplivi voda ne more biti zadostna referenca, na podlagi katere se prijavitelj izkaže za usposobljenega izvajalca ponujenih del.
Vsekakor je usposobljenost prijavitelja preverjena, če ta izkazuje reference na podlagi upravljavske pogodbe na področju voda. Na podlagi take reference se lahko preverja njegovo usposobljenost sodelovanja z upravnimi organi, ki so pristojni za upravljanje z vodami od načrtovanja pa do izbire primernih graditeljskih pristopov, pomembnih zaradi varstva voda in vodnega okolja.
Naročnik poudarja, da zahteve, da prijavitelj izkaže izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture, ne izpolnjujejo zgolj tisti izvajalci javnih služb, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 nadaljevali z izvajanjem javne službe, ampak tudi nove pravne osebe, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 z ministrstvom podpisale pogodbo za opravljanje nalog na področju urejanja z vodami.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom. z dne 02.07.2004 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V predlogu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odmere dalje do plačila in sicer za sestavo zahtevka za revizijo 800 odvetniških točk, 50 odvetniških točk za sestavo predloga za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, 2% materialnih stroškov in pripadajoč 20% DDV ter povračilo vplačane takse v višini 200.000,00 tolarjev.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, dne 06.07.2004, z dopisom 402-00-8/2004-49, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj ima kot oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti s področja predmeta javnega naročila, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače. Vsem prijaviteljem, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, je torej pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, s katerim je mogoče uveljavljati pravno varstvo zoper vsako domnevno nezakonito oz. nepravilno ravnanje naročnika.

V obravnavanem primeru je morala Državna revizijska komisija odločati o tem, ali je pogoj, da morajo imeti prijavitelji izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV, diskriminatoren.

ZJN-1 v 10. točki 3. člena (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov) določa, da je "pogoj" - element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Natančneje so pogoji urejeni v poglavju 2.6. (Pogoji za priznanje sposobnosti) - členi 41. do 44 ZJN-1. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik oziroma prijavitelj, da lahko sodeluje v postopku, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, izpolnjevanje pogojev pa se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki (41. člen ZJN-1). Poleg obveznih pogojev, ki so določeni že v samem zakonu (1., 2. in 3. odstavek 42. člena ZJN-1) lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (4. odstavek 42. člena in 42. a člen ZJN-1).

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14557/04, v 14. alinei točke III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila določil, da mora ponudnik imeti izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 2. NAVODILA PONUDNIKOM ZA PRIPRAVO PRIJAVE (v nadaljevanju: navodila) v 8. točki "Način ugotavljanja sposobnosti ponudnikov" določil: "Ponudniku bo priznana sposobnost, v kolikor bo njegova prijava pravilna in sicer da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije:
(1) da dokumentacija prijave izpolnjuje vse zahteve glede predloženih obveznih sestavin iz Priloge F
(2) da ponudnik izpolnjuje vse obvezne in dodatne pogoje za priznanje sposobnosti po 42. členu ZJN-1 in 6. členu Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikovâ??.."
ter v nadaljevanju v 14. alinei določil: "da ima ponudnik izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV.". V navodilih je naročnik v 11. točki "Dokumenti, ki jih morajo predložiti ponudniki naročniku kot dokazilo o sposobnosti" določil, da morajo prijavitelji obvezno za dokazovanje izpolnjevanja obveznih in dodatnih pogojev za priznanje sposobnosti iz 8. točke navodil predložiti naslednje listine, med katerimi v točki AD 14. navaja: "Dokazilo, da ima ponudnik izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje - kot dokazilo mora ponudnik predložiti pogodbo o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda.".
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v delu II. SESTAVINE IN VSEBINA PRIJAVE med seznamom listin za ugotavljanje sposobnosti prijavitelja v 17. točki zapisal: "Dokazilo, da ima ponudnik izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje; (pogodba o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda).".

Navedeni pogoj je potrebno obravnavati kot enega izmed izbirnih pogojev v smislu 42.a člena ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti). Tam primeroma naštete pogoje lahko naročnik določi po svoji presoji, vendar je pri tem dolžan upoštevati zahtevo, da pogoji ne smejo biti neupravičeno diskriminatorni. V skladu z zakonom posameznemu pogoju ni mogoče očitati, da je neupravičeno diskriminatoren takrat, kadar je določen "â?? v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila" (1. odstavek 42. a člena ZJN-1). Iz same narave pogoja izhaja, da gre za enega izmed bistvenih elementov v postopkih oddaje javnih naročil, ki kot takšen zahteva zagotavljanje konkurence med ponudniki in enakopravno obravnavanje vseh potencialnih ponudnikov. Pri določitvi pogojev torej naročnik ni v celoti avtonomen, pač pa je omejen s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

V zvezi z zgoraj navedenim pogojem velja najprej ugotoviti, da postavljeni pogoj omogoča/dopušča, da na javnem razpisu lahko sodelujejo le prijavitelji, ki so že sodelovali z naročnikom oziroma so z naročnikom sklenili ali imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda, kar potrjuje tudi sam naročnik, ki v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 402-00-88/2004-49, z dne 28.06.2004 zapiše: "Poudariti pa je treba, da zahteve, da ponudnik izkaže izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture, ne izpolnjujejo zgolj tisti izvajalci javnih služb, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 nadaljevali z izvajanjem javne službe, ampak tudi nove pravne osebe, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 z ministrstvom podpisale pogodbo za opravljanje nalog na področju urejanja z vodami.". Naročnik s tako postavljenim pogojem onemogoča sodelovanje na javnem razpisu vsem ostalim prijaviteljem, ki z naročnikom še niso sodelovali oziroma z njim nimajo sklenjene pogodbe o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda. Naročnik postavljeni pogoj utemeljuje s spremembami, ki jih je prinesel v letu 2002 sprejet ZV, ki po navedbah naročnika, od izvajalca zahteva, da ima vpogled na urejanje celotnega porečja vodotoka, da je usposobljen za sodelovanje z upravnimi organi in da je seznanjen s sodobnimi koncepti upravljanja z vodami. Zahtevano dokazilo, ki izkazuje, da ima prijavitelj izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture, je po mnenju Državne revizijske komisije diskriminatorno, saj omogoča, da izpolnijo zahtevani pogoj le prijavitelji, ki so že sodelovali z naročnikom in to le v določenem obdobju (od uveljavitve ZV dalje). Pri tem velja tudi poudariti, da ni mogoče zaključiti, da prijavitelji, ki še niso sodelovali (imeli sklenjene pogodbe o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda) z naročnikom v točno določenem obdobju (od uveljavitve ZV dalje), niso usposobljeni za sodelovanje z državnimi organi in niso seznanjeni s sodobnimi koncepti upravljanja ter nimajo celotnega vpogleda na urejanje celotnega porečja vodotoka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v revizijskem postopku ni uspel dokazati upravičenost njegovega ravnanja pri določitvi spornega pogoja, saj ni izkazal, da prijavitelji, ki z naročnikom nimajo sklenjene pogodbe o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda od uveljavitve ZV dalje, niso sposobni izvesti predmetnega javnega naročila.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik lahko v objavi v Uradnem listu RS in v razpisni dokumentaciji postavi pogoje za izvedbo javnega naročila ob upoštevanju zahtevnosti in obsega javnega naročila, vendar pa mora pri tem ravnati na način, da neupravičeno ne omejuje konkurence med ponudniki.
Državna revizijska komisija poudarja, da predmet oddaje javnega naročila ni upravljanje z vodami na področju vodne infrastrukture, temveč je predmet javnega naročila izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi (kot izhaja iz objave v Uradnem listu RS in razpisne dokumentacije). Upoštevajoč predmet oddaje javnega naročila je tako tudi mogoče zaključit, da postavljeni pogoj ni neposredno povezan s samim premetom javnega naročila, saj se nanaša na upravljanje z vodami na področju vodne infrastrukture.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da pomeni opisano naročnikovo ravnanje kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki je opredeljeno v 5. členu ZJN-1. Prvi odstavek 5. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence."

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.". Namen pravil o javnih naročilih je zagotoviti vsem usposobljenim ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe, vendar pa lahko določi le takšne pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Niso torej dovoljeni takšni pogoji, ki izločujejo ponudbe/prijave brez objektivno opravičljivih razlogov ter onemogočajo enakopravnost ponudnikov/prijaviteljev.


Glede na ugotovitev, da je sporni pogoj diskriminatoren, je potrebno skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljaviti pogoj, naveden v 14. alinei točke III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila objave javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14557/04 in v 14. alinei 8. točke razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo prijave.

Državna revizijska komisija hkrati vlagatelja obvešča, da je na podlagi drugega zahtevka za revizijo s sklepom, št. 018-125/04-24-1357, z dne 30.07.2004, v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer vračilo vplačane takse v višini 200.000,00 tolarjev, povračilo odvetniških stroškov in sicer za sestavo zahtevka za revizijo 800 odvetniških točk, 50 odvetniških točk za sestavo predloga za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, 2% materialnih stroškov in pripadajoč 20% DDV, v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odmere dalje do plačila. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer taksa v višini 200.000,00 SIT ter se mu prizna odvetniške stroške v višini 850 točk za pripravo zahtevka za revizijo in sestavo predloga za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (93.500,00 tolarjev) ter 2% materialnih stroškov (1.870,00 tolarjev) in pripadajoč 20% DDV (19.074,00 tolarjev). Državna revizijska komisija je tako odločila, da mora naročnik v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03) vlagateljema povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, v višini 314.444,00 tolarjev, z zakonskim zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Odločitev Državne revizijske komisije je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN izvršilni naslov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30.07.2004


Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnica Marija Mošnik, Poslovni center Planina 3
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran