018-295/04 SSSV

Številka: 018-295/04-24-2335

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev varovanja oseb, varovanja premoženja in upravljanje z varnostno-nadzornim centrom za potrebe ljubljanskega sodnega okrožja ter Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VALINA VAROVANJE d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb Vlade RS, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.12.2004

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 39-42/04, pod štev. objave Ob-12595/04 (popravki Ur.l. RS, štev. 53/04, Ob-12595/04 in Ur.l. RS, štev. 80/04, Ob-20425/04) objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izvajanje storitev varovanja oseb, varovanja premoženja in upravljanje z varnostno-nadzornim centrom za potrebe ljubljanskega sodnega okrožja ter Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 27.10.2004, vlagatelj navaja, da je po prevzemu razpisne dokumentacije ugotovil nekatere neskladnosti, ki so po njegovem mnenju v nasprotju z Zakonom o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03; v nadaljevanju: ZZasV) in Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ter drugimi predpisi, in sicer:
Pod 1. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v 12. točki razpisne dokumentacije določil, da bo ponudnik, ki razpolaga z manj kot 89 varnostnimi osebami izločen. Nadalje je v točki 3.3 naveden način, kako je naročnik prišel do zahteve po 89 varnostnih oseb. Pri tem se sklicuje na določila od 19. do 23. člena ZZasV. Tako določilo je po mnenju vlagatelja brez zakonske podlage in je kot tako postevljeno le z namenom izločitve ponudnikov z manjšim številom zaposlenih varnostnih oseb. Na ta način je, po mnenju vlagatelja, naročnik določil diskriminatorne pogoje ter s tem kršil 5. in 7. člen ZJN-1. Vlagatelj meni, da je zahteva naročnika je tudi drugače sporna, saj za razpisanih 26 delovnih mest naročnik zahteva kar 4 krat večje število zaposlenih, kar je po ZJN-1 prepovedano. Vlagatelj dodaja, da noben ponudnik, ne glede na število registriranih varnostnih oseb, ne more zagotoviti zahtevano število delavcev, ker preprosto nihče nima na zalogi varnostno osebje za zasedbo razpisanih mest.
Pod 2. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik na strani 13 razpisne dokumentacije določil število referenc za dosego maksimalnega števila točk (15 referenc z vrednostjo nad 735 milijonov SIT, kar je sedemkratnik ocenjene vrednosti naročila). Vlagatelj je mnenja, da je ta zahteva povezana s prejšnjo zahtevo po 89 varnostnimi osebami ter je kot taka ravno tako v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-1. Vlagatelj dodaja, da enak očitek in enako kršitev ZJN-1 očita tudi pri zahtevi naročnika po 10 posebej usposobljenih delavcih za delo na rentgenskih vratih, ko se v razpisni dokumentaciji navajata dve 8 h delovni mesti, zahteva pa se deset posebej usposobljenih delavcev.
Pod 3. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je šele v odgovorih naročnika, katera je prejel 26.10.2004 (odgovor na 26. vprašanje), izvedel ocenjene vrednosti javnega naročila (za vsak sklop). Vlagatelj naročniku očita, da je z višino ocenjene vrednosti kršil 27. in 28. člen ZJN-l, ker se zahtevana storitev v zahtevanem obsegu ter pri taki zahtevnosti del ne more izvesti z upoštevanjem delovne zakonodaje in ZZasV. Vlagatelj naročniku tudi očita, da z navedbo take cene ponudnike sili k ponujanju storitev po nerealnih, nenormalno nizkih cenah ter ponudnike, ki take pogoje sprejmejo, sili k zavestnemu kršenju zakonodaje. Vlagatelj je prikazal in razložil nekaj svojih izračunov.
Pod 4. točko zahtevka za revizijo vlagatelj naročniku očita kršitev 5., 7. in 50. člena ZJN-l. Naročnik naj bi po vlagateljevem mnenju, prejudiciral veljavnost ZZasV s tem, ko kot obvezni pogoj od ponudnika zahteva, da ima organiziran varnostno-nadzorni center in stalno dežurno službo za odpravo napak, ki je dosegljiva 24 ur na dan in 365 dni v letu (pogoj zahtevan v točki 3.6., XII. poglavje razpisne dokumentacije). Vlagatelj se sklicuje na 14. odgovor naročnika, z dne 13.5.2004, kjer naročnik ponudnikom pojasnjuje, da v predmetnem javnem razpisu ne gre za priklop objektov na varnostno-nadzorni center. Vlagatelj navaja, da ni potrebe po upravljanju in nadziranju tehničnih sistemov varovanja, vgrajenih pri naročniku varovanja. Po vlagateljevem mnenju prisotnost operaterjev v varnostno nadzornem centru, ob morebitnih zapletih na objektu, ki so fizično varovani, tako nima nikakršnega pomena. Vlagatelj še dodaja, da Ministrstvo za notranje zadeve še vedno ne izdaja licenc za operaterje varnostno-nadzornih centrov ter poudarja, da še vedno velja prehodno obdobje dveh let.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega zahtevka v višini plačane takse, to je 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 228-02-3/2004, z dne 10.11.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik v celoti zavrača očitke vlagatelja z naslednjo utemeljitvijo:
Naročnik zavrača vlagateljeve očitke pod 1. točko zahtevka za revizijo in navaja, da je zahteva po v razpisni dokumentaciji navedenem minimalnem številu zaposlenih varnostnikov razumna. Izračun, kako je naročnik prišel do zahteve po določenem številu varnostnikov, je naveden že v razpisni dokumentaciji. Naročnik pojasnjuje, da v kolikor se posamezni ponudnik javlja na sklop 1, mora imeti zaposlenih najmanj 80 varnostnikov, v kolikor se javlja na sklop 2, pa najmanj 9. Naročnik se je za izhodišče za določitev takšnega števila varnostnikov orientiral na komentar 31. člena ZZasV. Naročnik podaja konkretni izračun in navaja, da je za 24-urno varovanje premoženja oz. oseb za eno varnostno mesto možno zagotoviti najmanj 5 varnostnikov. V primeru razpisanih storitev gre obenem še za varovanje varnostno zelo občutljivih, pomembnih objektov, kjer zaradi narave dejavnosti obstaja velika možnost nastanka protipravnih ravnanj, kar izhaja tudi iz Varnostne ocene oziroma ocene ogroženosti za posamezne prostore pri delu s strankami (zunanjimi obiskovalci) Okrožnega sodišča v Ljubljani. Naročnik še navaja, da se pogojevanje števila varnostnikov lahko prikaže tudi na naslednji način: delovni mesec v podjetju za zasebno varovanje šteje 720 delovnih ur (30 x 24 = 720). Če se upošteva, da lahko varnostniki skladno z delavno zakonodajo delajo 180 ur, so za neprekinjeno, torej 24-urno varovanje enega delovnega mesta potrebni 4 varnostniki (720/180 = 4). Za nemoteno varovanje pa je treba zagotoviti še dodatnega varnostnika, kot rezervo (bolniški dopusti, usposabljanje...). Naročnik navaja, da za 24-urno varovanje pogojuje šestkratnik razpisanih varnostnih mest zaradi varovanje varnostno zelo občutljivih, pomembnih objektov, kjer zaradi narave dejavnosti obstaja velika možnost nastanka protipravnih ravnanj. Obenem naročnik še dodaja, da v razpisni dokumentaciji dopušča tudi možnost predložitve skupne ponudbe s čimer omogoča enakopravno udeležbo tudi manjšim ponudnikom.
Naročnik pod 2. točko odgovarja, da so merila na področju referenc namenjena vrednotenju posameznega ponudnika z vidika njegove usposobljenosti za opravljanje razpisanih del oziroma storitev. Nikjer ni določeno, da mora ponudnik doseči vse možne točke za reference. Naročnik pojasnjuje, da je v merilih omogočeno, da vsak ponudnik lahko doseže dodatno število točk iz naslova referenc, in sicer glede na pogodbe, ki jih ima sklenjene. Preračunavanje merila na potrebno minimalno število varnostnega osebja nima nobene povezave s postavljenimi merili. Z omenjenim merilom, je naročnikovem mnenju ponudnikom omogočeno, da s predložitvijo referenc ob ocenjevanju ponudb lahko pridobijo določeno število točk. Naročnik dodaja, da je predmetno merilo postavljeno glede na vrednost konkretnega naročila. Posamezni ponudnik ima lahko sklenjene pogodbe, ki presegajo vrednost konkretnega naročila, lahko pa ima sklenjene pogodbe, ki so vrednostno nižje, vendar mu tudi za to pripada določeno število točk. Poleg tega je najvišja referenca postavljena glede na ocenjeno vrednost javnega naročila, saj je približana ocenjeni vrednosti.
Prav tako naročnik zavrača očitke vlagatelja o enakih kršitvah, ki naj bi jih storil z določitvijo pogoja pod točko 3.4. poglavja XII. razpisne dokumentacije in odgovarja, da izvaja predmetno javno naročilo po pooblastilih za organa, ki sta po naravi svojega dela in varnostni oceni na visoki stopnji ogroženosti, kar zahteva pri zagotavljanju varovanja še posebno skrbnost in preverjenost izvajalcev. Obenem to pomeni, da gre v primeru razpisanih storitev za varovanje varnostno občutljivih, pomembnih objektov, kjer zaradi narave dejavnosti obstaja velika možnost nastanka protipravnih ravnanj. To izhaja tudi iz Varnostne ocene oziroma ocene ogroženosti za posamezne prostore pri delu s strankami (zunanjimi obiskovalci) Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zagotovljeno število najmanj pet posebej usposobljenih varnostnikov za posamezno lokacijo, ki so usposobljeni za opravljanje pristopne kontrole s pomočjo rentgena oziroma varnostnimi vrati, predstavlja za naročnika garancijo za učinkovito, predvsem pa nemoteno delo na napravi na posamezni lokaciji.
Naročnik zavrača navedbe vlagatelja tudi pod točko 3. in v zvezi s tem navaja, da je sledil obveznim ravnanjem naročnikov v postopkih oddaje javnih naročil. ZJN-l od naročnika na nobenem mestu ne zahteva, da v razpisni dokumentaciji objavi višino zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila, ga pa 15. člen ZJN-l zavezuje k izpolnjevanju pogojev za začetek postopka. Mednje sodi po mnenju naročnika tudi zahteva, da ima za to zagotovljena sredstva v proračunu. Oceno vrednosti javnega naročila pa je naročnik določil in jo skladno s Pravilnikom o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS št. 32/2004) prikazal v sklepu o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik meni, da objava ocenjene vrednosti v objavi javnega razpisa ali razpisni dokumentaciji ni obvezna. Naročnik jo je objavil v odgovorih ponudnikom, z dne 25.10.2004, (odgovor št. 26) na vprašanje enega od ponudnikov. Obenem še dodaja, da je pri oceni vrednosti razpisanih storitev sledil 26. in 27. členu ZJN-1. Vendar pa je po mnenju naročnika skupna ocenjena vrednost javnega naročila 110.912.000,00 SIT (brez DDV) določena objektivno. Naročnik dodaja, da ocenjena vrednost pri obeh sklopih ni določena pod naročniku znano tržno ceno. Vlagatelj sam ugotavlja, da je cena varovanja za državne objekte v Sloveniji leta 2003 bila pod 1.100,00 SIT za uro varovanja. Takšna cena se je oblikovala na trgu na osnovi povpraševanja in ponudbe. Vsako nastopanje na trgu predstavlja poslovno odločitev posameznega subjekta na trgu. Po mnenju naročnika ni njegova vloga, da ponudnikom narekuje njihove ponudbene cene. Poslovna odločitev je tudi o tem, ali bo nekdo na javnem razpisu nastopil kot ponudnik ali ne ter ali je usposobljen tako vsebinsko kot kadrovsko zadostiti zahtevam posameznega naročnika na trgu. Za kakšno ceno je ponudnik pripravljen določena dela izvršiti, je v skladu z njegovo poslovno odločitvijo tudi stvar kalkulacije ponudbene cene, ki pa jo mora za vsak posamezen primer izračunati glede na zahteve naročnikov in situacijo na trgu.
V zvezi z navedbami vlagatelja pod 4. točko zahtevka za revizijo naročnik odgovarja, da so zahteve v točki 3.6. poglavja XII. razpisne dokumentacije, postavljene zaradi objektivnega izvajanja varovanja, zato se od ponudnika zahteva, da ima organiziran varnostno-nadzorni center in stalno dežurno službo za odpravo napak. Naročnik navaja, da je predmet javnega naročila izvajanje storitev varovanja oseb, varovanja premoženja in upravljanje z varnostno-nadzornim centrom za potrebe ljubljanskega sodnega okrožja ter Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Naročnik nadaljuje, da je ena od osnovnih funkcij varnostno-nadzornega centra, da v primeru nastanka konkretnega varnostnega dogodka (vlom, rop, fizični napad, požar, itd.) zagotovi realizacijo potrebnih varnostnih ukrepov za učinkovito zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Operaterji v varnostno-nadzornem centru torej sprejemajo vse informacije iz terena in v primeru nastanka varnostnega dogodka obveščajo intervencijsko skupino varnostnikov in ji dajejo napotke za nadaljnje ukrepanje. Naročnik je mnenja, da je razpolaganje z varnostno-nadzornim centrom sestavni in neločljivi del procesa izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja in je nujen pogoj za učinkovito, resno in objektivno izvajanje varovanja, saj si ni mogoče zamisliti neposrednega varovanja na terenu brez nadzora operativnega centra.
V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na izdajo licenc s strani Ministrstva za notranje zadeve za upravljanje z VNC ali licenc za operaterje VNC naročnik pojasnjuje, da se v nobenem delu razpisne dokumentacije od ponudnika ne zahteva, da jih predloži. Dokazila, ki jih je naročnik sprva zahteval za dokazila izpolnjevanja pogoja pod točko 2 poglavja XI. razpisne dokumentacije, je v pojasnilih ponudnikom, z dne 16.7.2004, (pojasnilo št. 15) spremenil tako, da je umaknil zahtevo po predložitvi licence za tehnično varovanje, izdano s strani Zbornice RS za zasebno varovanje, oziroma pridobljeno licenco po ZZasV.
Zaradi predhodno navedenih razlogov, je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, št. 327/2004, z dne 15.11.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj prereka navedbe naročnika iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter naročniku očita, da se ni strokovno opredelil do njegovih trditev, ampak je le ponovil po vlagateljevem mnenju strokovno neargumentirane zahteve, ki jih tudi v svojih odgovorih na vprašanja ponudnikov ni znal utemeljiti.

Naročnik je, skladno s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 228-02-3/2004, z dne 18.11.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo, obenem pa je Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je dne 23.11.2004 sprejela sklep, št. 018-295/04-24-2172, s katerim je odločila, da se predlogu naročnika deloma ugodi tako, da vlagateljev zahtevek za revizijo v predmetnem revizijskem postopku ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do sklenitve pogodbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot subjekt, ki je prevzel razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj je pod 1. točko zahtevka za revizijo naročniku očital, da je domnevno sporni pogoj na 9. strani razpisne dokumentacije (XII. poglavje, točka 3.3), s katerim se od ponudnikov zahteva razpolaganje z najmanj 89 varnostniki za primer, če se ponudnik prijavlja na oba sklopa razpisanih storitev skupaj, postavil diskriminatorno ter s tem kršil 5. in 7. člen ZJN-1. Zahteva naročnika je po mnenju vlagatelja tudi drugače sporna, saj za razpisanih 26 delovnih mest naročnik zahteva kar 4 krat večje število zaposlenih, kar naj bi bilo po ZJN-1 prepovedano.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 v 10. točki prvega odstavka 3. člena določa: ""pogoj"-element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.". Pogoji so torej vedno izključne narave in so condictio sine qua non za sodelovanje pri postopku oddaje javnega naročila. ZJN-1 v poglavju 2.6. Pogoji za udeležbo, predvsem v 41. členu določa minimalne - obvezne pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati kumulativno. Ponudnik, ki ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, je izločen iz nadaljnjega postopka, ne glede na vsebino ponudbe. Takšna ponudba je v skladu z terminologijo ZJN-1 nesprejemljiva in hkrati nepravilna. ZJN-1 v 42. členu določa pisne dokaze za izpolnjevanje pogojev, katere mora ponudnik predložiti svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila. Glede izpolnjevanja pogojev finančne in poslovne sposobnosti ter razpolaganja z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, je ZJN-1 deficitaren in mora (seveda, če in v kolikor je to potrebno) zato naročnik določiti prag usposobljenosti, torej kaj bo pod temi pojmi vrednotil in na kakšen način, saj ni mogoče ex ante ugotavljati ponudnikove sposobnosti oziroma usposobljenosti oziroma ugotavljati brez vnaprej postavljenih pravil za odločanje. Seveda pa pri tem naročnik ni popolnoma neomejen, saj mora prag in dokazila določiti skladno s predmetom, količino in namenom javnega naročila, predvsem pa ne v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti načelom nediskriminacije in enakopravnosti (7. člen ZJN-1), načelom konkurence (5. člen ZJN-1) ter načelom sorazmernosti oziroma proporcionalnosti (proporcionalno naravi, predmetu in vrednosti ter obsegu javnega naročila), kot enim izmed načel pravne države. Tudi sicer pa lahko naročnik poleg pogojev, ki so določeni z zakonom (pogoji za priznanje usposobljenosti oziroma sposobnosti ponudnika v 42. členu oziroma 45. členu ZJN-1) določi tudi druge pogoje, ki se lahko nanašajo na ponudnikove osebne lastnosti (finančno, kadrovsko ali tehnično sposobnost) ali pa neposredno na ponudbo (rok za opravo storitev, itdâ??).

Naročnik je v na 9. strani (XII. poglavje, točka 3.3) razpisne dokumentacije zahteval:
"Potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o številu zaposlenih oseb iz 19. do 23. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03). Ponudnik mora imeti zaposlenih minimalno število varnostnikov za izvajanje storitev po posameznih sklopih, in sicer:
Sklop 1: zaposlenih 80 ali več varnostnikov*, izmed katerih mora biti najmanj pet (5) posebej usposobljenih za opravljanje pristopne kontrole s pomočjo rentgena oziroma varnostnimi vrati
Sklop 2: zaposlenih 9 ali več varnostnikov**, izmed katerih mora biti najmanj pet (5) posebej usposobljenih za opravljanje pristopne kontrole s pomočjo rentgena oziroma varnostnimi vrati

* -v primeru 8 urnega varovanja premoženja oz. oseb 3x (trikratnik) razpisanih varnostnih mest, torej 16 varnostnih mest x 3, kar znaša 48 varnostnikov
-v primeru 16 urnega varovanja premoženja oz. oseb 4x (štirikratnik) razpisanih varnostnih mest, torej 5 varnostnih mest x 4, kar znaša 20 varnostnikov
-v primeru 24 urnega varovanja premoženja oz. oseb 6x (šestkratnik) razpisanih varnostnih mest, torej 2 varnostni mesti x 6, kar znaša 12 varnostnikov

** -v primeru 8 urnega varovanja premoženja oz. oseb 3x (trikratnik) razpisanih varnostnih mest, torej 1 varnostnih mesto x 3, kar znaša 3 varnostnikov
-v primeru 24 urnega varovanja premoženja oz. oseb 6x (šestkratnik) razpisanih varnostnih mest, torej 1 varnostno mesto x 6, kar znaša 6 varnostnikov

V kolikor se ponudnik javlja na oba sklopa skupaj, mora število zaposlenih varnostnikov ustrezati vsoti zahtevanih po posameznem sklopu, torej 80+9=89.".

Do obravnavanega spornega pogoja se je Državna revizijska komisija doslej že opredelila, in sicer v odločitvah št. 018-226/03-24-1556, z dne 7.10.2003, št. 018-135/04-24-1180, z dne 02.07.2004 in št. 018-210/04-21-1632, z dne 24.09.2004. V takratnih revizijskih postopkih je svoje ugotovitve oprla na logično obrazložitev (povzeto po tedanjem predlogu ZZasV) in sicer, da delovni mesec v podjetju za zasebno varovanje v primeru 24-urnega varovanja šteje 720 delavnih ur (30 dni x 24 ur = 720 ur) ter da so (če se upošteva, da varnostne osebe lahko delajo v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja načeloma 180 ur) za neprekinjeno 24 urno varovanje enega "stražarskega mesta" (eno delovno mesto), potrebne 4 varnostne osebe (720 / 180 = 4), za nemoteno varovanje pa je potrebno zagotoviti še dodatno varnostno osebo kot rezervo (dopust, bolniški dopust, usposabljanje â??), iz česar izhaja, da mora za učinkovito varovanje (eno delovno mesto) podjetje za zasebno varovanje razpolagati z najmanj petimi varnostnimi osebami. Poleg tega je Državna revizijska komisija v postopku revizije, vodeno pod št. zadeve 018-226/03, glede minimalnega števila zaposlenih varnostnikov ugotovila, da je naročnik postavil zahtevo, ki je sicer po temelju utemeljena, vendar pa je bila zahtevana "količina" varnostnikov pretirana. Naročnik je upošteval odločitve Državne revizijske komisije in je število ustrezno usposobljenih varnostnikov zmanjšal, kar izhaja tudi iz odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-135/04-24-1180, z dne 02.07.2004. Poleg tega je Državna revizijska komisija presodila, da je naročnik že takrat prepričljivo pojasnil razloge, ki narekujejo potrebo po večjem minimalnem številu varnostnih oseb za posamezno stražarsko mesto. Smiselno enake razloge navaja naročnik tudi v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, št. 228-02-3/2004, z dne 10.11.2004, pod 1. točko obrazložitve in sicer, ko na konkretnem izračunu prikaže potrebo po zahtevanem številu posebej usposobljenih varnostnikov za izvajanje predmetnih storitev. Navedeno je naročnik še dodatno podprl z argumentom potrebe po varovanju varnostno zelo občutljivih objektov dela, kjer zaradi narave dejavnosti obstaja velika možnost nastanka protipravnih ravnanj, kar narekuje tudi Varnostna ocena oziroma ocena ogroženosti za posamezne prostore pri delu s strankami Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 040200/2003, z dne 18.06.2003, sprejetega s strani predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zaradi zgoraj navedenega vlagatelju tudi ni mogoče pritrditi v tem, da je takšna zahteva naročnika postavljena v nesorazmerju z obsegom razpisanih storitev ter z namenom izločitve ponudnikov z manjšim številom zaposlenih oseb. Naročnik s tako postavitvijo (spornega) pogoja ni neenakopravno obravnaval ponudnike, saj je vsem ponudnikom (tudi tistim, ki razpolagajo z manj kot 89 varnostniki v primeru oddaje ponudbe za oba sklopa) omogočil oddajo ponudbe. Ob navedenem Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je sporna zahteva, v katerem naročnik kot pogoj za udeležbo ob oddaji ponudbe, zaradi specifičnih varnostnih okoliščin za 24-urno varovanje, zahteva šestkratnik razpisanih varnostnih mest, za 16-urno oziroma 8-urno varovanje pa štirikratnik oziroma trikratnik varnostnih mest (torej ustrezno manjše število varnostnih oseb), razumen in ni določen v nasprotju z zahtevami ZJN-1. Iz tega razloga so tudi neutemeljeni vlagateljevi očitki o tem, koliko zaposlenih ljudi mora imeti ponudnik "na zalogi".

Podobno je treba ugotoviti tudi glede očitka vlagatelja, ki se nanaša na število referenc za dosego maksimalnega števila točk (15 referenc z vrednostjo nad 735 milijonov SIT, kar je sedemkratnik ocenjene vrednosti naročila). Vlagatelj upravičenosti merila referenc kot takega (samega po sebi) ne izpodbija, temveč izpodbija opis in ovrednotenje tega merila. Sicer pa je Državna revizijska komisija že v sklepu, št. 018-210/04-21-1632, z dne 24.09.2004, odločila, da so reference v razpisni dokumentaciji (v XV. poglavju pod točko 2) določene kot merilo v smislu 9. točke 3. člena ZJN-1 in ne kot pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, kjer naročnik v okviru merila "Kvalitetno in pravočasno opravljene storitve v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila (istovrstne storitve) v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe-skupaj največ 13 točk" predvideva pet ocenjevalnih razredov, v katere se ob ocenjevanju lahko uvrsti posamezna ponudba glede na število predloženih referenc. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi cit. sklepa tudi izrecno zapisala, da je z tako postavljenim merilom naročnik ponudnikom dal možnost, da si s predložitvijo referenc ob ocenjevanju ponudb lahko pridobijo določeno dodatno število točk. Poleg tega je presodila, da sporno merilo ne onemogoča enakopravno sodelovanje ponudnikov oziroma, da z njim (manjši) potencialni ponudniki niso diskriminirani. Glede na navedeno, je potrebno tudi v tokratnem revizijskem postopku ugotoviti, da je naročnik z tako postavljenim merilom upošteval zelo različne vrednosti možnih referenčnih poslov, pri čemer lahko ponudnik, za pridobitev primerljivega (ne pa nujno največjega) števila točk, predloži bodisi več referenc za po vrednosti manjše posle in/ali manjše število referenc za po vrednosti obsežnejše posle, kot izhaja iz naslednjega primera:
ponudnik vrednost naročila vrednost naročila vrednost naročila število točk
A 140.000.000,00 SIT 71.000.000,00 SIT / 4 točke
B 101.000.000,00 SIT 101.000.000,00 SIT 71.000.000,00 SIT 5 točk

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s takšno porazdelitvijo razredov referenc tudi ni kršil 5. in 7. člena ZJN-1, zato je bilo potrebno vlagateljevo navedbo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljeno.

V zvezi z očitki vlagatelja glede zahteve naročnika po 10 posebej usposobljenih delavcih za delo na rentgenskih vratih Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 9. strani razpisne dokumentacije (poglavje XII, točka 3.4) postavil zahtevo, in sicer, da mora imeti ponudnik za izvajanje storitev po posameznem sklopu zaposlenih najmanj po 5 posebej usposobljenih varnostnikov za opravljanje pristopne kontrole s pomočjo rentgena oziroma varnostnih vrat. Državna revizijska komisija je že s svojim sklepom, št. 018-135/04-24-1180, z dne 02.07.2004, odločila, da je navedena zahteva naročnika, po njeni presoji skladna s predmetom obravnavanega javnega naročila ter da je potrebna in sorazmerna z njegovo naravo, vsebino in namenom. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi cit. sklepa tudi izrecno zapisala, da se v celoti strinja z argumenti, ki jih v prid zahteve (pogoja), ki je zapisan v točki 3.3 v XII. poglavju razpisne dokumentacije, navajal naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 228-02-3/2004, z dne 31.05.2004 ter da je naročnik tam tudi jasno in prepričljivo razložil razloge, ki narekujejo potrebo po v razpisni dokumentaciji zahtevanem številu posebej usposobljenih varnostnikov za opravljanje pristopne kontrole za posamezno lokacijo.

Ob navedenem Državna revizijska komisija vlagatelju ne more pritrditi v tem, da je zahteva naročnika iz točke 3.4 v XII. poglavju razpisne dokumentacije postavljena diskriminatorno. Sporno zahtevo je namreč potrebno obravnavati kot enega izmed izbirnih pogojev v smislu 42.a člena ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti), ki so v zakonu našteti le primeroma in jih naročnik lahko določi po svoji presoji, pri čemer pa je dolžan upoštevati zahtevo, da mora biti pogoj določen "â?? v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila" (prvi odstavek 42. a člena ZJN-1). V obravnavanem primeru naročnik v revizijskem postopku prepričljivo pojasni razloge, ki zahtevajo zagotovilo ponudnikov po najmanj pet posebej usposobljenih varnostnikov za posamezno lokacijo, ki so usposobljeni za opravljanje pristopne kontrole s pomočjo rentgena oziroma varnostnimi vrati. Obenem je tudi iz "Varnostne ocene oziroma ocene ogroženosti za posamezne prostore pri delu s strankami (zunanjimi obiskovalci) Okrožnega sodišča v Ljubljani", štev. Su 040200/2003, z dne 18.6.2003, ki jo je sprejel predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi 35. člena Sodnega reda, razvidno, da se bodo storitve, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, izvajale za organe, kjer zaradi specifične narave dela obstaja visoka stopnja ogroženosti in hkrati večje možnosti za nastanek protipravnih ravnanj. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da sporni pogoj ni določen v nasprotju z zahtevami ZJN-1 ter tako zavrača očitek vlagatelja kot neutemeljen.

O navedbah vlagatelja, ki se nanašajo na možnost zavrnitve ponudbe zaradi preseganja višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo oziroma zaradi t.im. nenormalno nizke cene, se je Državna revizijska komisija že izrekla v revizijskih postopkih, št. 018-135/04-24-1180, z dne 02.07.2004 in št. 018-210/04-21-1632, z dne 24.09.2004. V zgoraj citirani prvi odločitvi je ugotovila, da navedba naročnika v X. poglavju na 6. strani razpisne dokumentacije (Pogoji pravilne ponudbe), da se bo ponudba štela za nesprejemljivo, če "â?? ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo" (predzadnja alinea) oziroma če "â?? je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno" (zadnja alinea), ni v ničemer v nasprotju z določili ZJN-1, kajti zavrnitev ponudbe, ki cenovno presega naročnikove finančne možnosti (če se ob pregledu ponudb izkaže, da tudi cenovno najugodnejša ponudba naročniku ne omogoča realizacijo načrtovanega posla, ker le-ta dejansko ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi), ni le pravica temveč tudi (pod določenimi pogoji) dolžnost naročnika. Ob navedenem je Državna revizijska komisija presodila, da ni v nasprotju z zakonom, če naročnik takšno možnost predvidi že v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je prav tako ugotovila, da ni v nasprotju z zakonom v razpisni dokumentaciji zapisano opozorilo ponudnikom na možnost prejema ponudbe z izjemno nizko ceno, saj je postopek s t.im. neobičajno nizko ceno izrecno predviden v 53. členu ZJN-1, pri čemer je cit. določilo v prvi vrsti namenjeno varstvu (cenovno najugodnejšega) ponudnika pred morebitno samovoljo naročnika, ki njegovo ponudbeno ceno ocenjuje kot nerealno ter želi iz tega razloga njegovo ponudbo zavrniti. Državna revizijska komisija je tudi opozorila, da ZJN-1 od naročnika na nobenem mestu ne zahteva objave višine zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila oziroma orientacijske vrednosti naročila, niti seznanitev z njo. Po preverjanju predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila pa je ugotovila tudi, da je naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila pravilno določil v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila, štev. 228-02-3/2004, z dne 12.3.2004, kar je v skladu z 21. členom ZJN-1 oziroma 4. točko prvega odstavka 2. člena Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Ur.l. RS, štev. 32/04). Trditve vlagatelja, vezane na neobičajno nizko ceno (in v tem primeru tudi kršitve 27 in 28 člena ZJN-1), pa pojmovno ne morejo biti utemeljene, saj ponudb še ni bilo predloženih. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ponovno zaključuje, da je potrebno očitke vlagatelja v tem revizijskem postopku zavrniti kot neutemeljene.

V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na zahtevo naročnika po zagotavljanju varnostno nadzornega sistema kot tudi stalne dežurne službe za odpravo napak, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poglavju XII. razpisne dokumentacije (točka 3.6.), zahteval izjavo ponudnika: "â??dano pod materialno in kazensko odgovornostjo, da ima organiziran varnostno-nadzorni center in stalno dežurno službo za odpravo napak, ki je dosegljiva 24 ur na dan 365 dni v letu.". Kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 228-02-3/2004, z dne 10.11.2004, naročnik dovolj prepričljivo (z vidika prava javnih naročil) navede argumente, ki jih je mogoče šteti v prid zgoraj navedeni zahtevi razpisne dokumentacije. Potrebno je slediti vlagatelju, da gre v predmetnem postopku za izvajanje storitev varovanja oseb in ne za priklop objektov na varnostno-nadzorni center, vendar pa to ne pomeni, da ni nikakršne potrebe naročnika po upravljanju in nadziranju tehničnih sistemov varovanja. V primeru nastanka konkretnega varnostnega dogodka (kot je npr. rop, vlom), nadzorno-varnostni center sprejema vse informacije iz terena in v primeru nastanka varnostnega dogodka obvešča intervencijsko skupino varnostnikov pri samem varovanju. Iz zapisanih argumentov naročnika je torej mogoče zaključiti, da sporno določilo, v katerem naročnik zahteva razpolaganje z varnostno-nadzornim centrom, kot sestavni in neločljivi del procesa izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja, ni določeno v nasprotju z zahtevami iz ZJN-1.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitev, katere mu očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.12.2004

dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Servis skupnih služb Vlade RS, Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- VALINA VAROVANJE d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana