018-146/04 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-146/04-22-1262

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke senata in članice Metode Hrovat kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih in obrtniških del in projektne dokumentacije za vse vrste instalacij za Novo Pediatrično kliniko Ljubljana in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Gradbeno podjetje Grosuplje, d.d., Vevška cesta 52, Ljubljana - Polj (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.07.2004

ODLOČILA

Naročnik mora o zahtevkih za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.11.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 3530-14/2003-1, za predmetno javno naročilo in v Uradnem listu RS, št. 119-120/03, z dne 05.12.2003, pod številko objave Ob-107036 objavil javni razpis po odprtem postopku za izvedbo gradbenih in obrtniških del in projektne dokumentacije za vse vrste instalacij za Novo Pediatrično kliniko Ljubljana. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 02/04, z dne 02.04.2004, pod številko objave Ob-8822/04 objavil obvestilo o podaljšanju roka za oddajo ponudb.
Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 28.04.2004 izhaja, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe ter eno nepravočasno ponudbo.

Naročnik je dne 27.05.2004 na podlagi drugega odstavka 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) izdal obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb, št. 3530-14/2003-no, iz katerega je razvidno, da je pri pregledu in analizi ponudbenih dokumentacij strokovna komisija naročnika ugotovila, da ponudbe ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato je naročnik vse ponudbe zavrnil v skladu s 76. členom ZJN-1. V zvezi s ponudbo prvega vlagatelja je naročnik ugotovil, da ponudba prvega vlagatelja ne ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, in sicer:
1. prvi vlagatelj je pod C 08. Izjava ponudnika, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivosti predložil namesto pogodbe o najemu opreme le ponudbo najemodajalca za najem opreme;
2. prvi vlagatelj tudi za osebe, navedene v seznamu obveznih ključnih strokovnih kadrov, ni navedel vseh zahtevanih podatkov za reference, ki jih je naštel za posamezno osebo;
3. prvi vlagatelj naročniku tudi ni predložil kopije ponudbe, ampak jo je predložil Državni revizijski komisiji, s tem pa je vlagatelj ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-1.
V zvezi s ponudbo drugega vlagatelja je naročnik ugotovil, da ponudba drugega vlagatelja ne ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, in sicer:
1. drugi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil priloge s pojasnili k izkazom letnega poročila za podizvajalca SPIT d.o.o., ki ni zavezanec za revidiranje izkazov poslovanja;
2. drugi vlagatelj za osebe, navedene v seznamu obveznih ključnih strokovnih kadrov ni navedel vseh zahtevanih podatkov za reference, ki jih je naštel za posamezno osebo.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. 441/04-61-mkl, z dne 07.06.2004, ki ga je naročnik prejel 09.06.2004. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da mora vsaka pogodba o najemu imeti definirane parametre (npr.: količino, rok), ker pa je bil izid razpisa ob času dogovarjanja prvemu vlagatelju še neznan, je lahko predložil le obvezujočo ponudbo najemodajalca mehanizacije. V zvezi z navedbo ključnih kadrov prvi vlagatelj navaja, da so, upoštevajoč zahteve za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: IZS), fotokopije izkaznic pooblaščenih inženirjev vpisanih v imenik IZS, naročniku zagotovilo o kvalitetah navedenih kadrov. V zvezi z oddajo ponudbe Državni revizijski komisiji prvi vlagatelj zapiše, da je ravnal v skladu s 55. c členom Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04), s tem pa je bil izpolnjen tudi namen izročanja kopije Državni revizijski komisiji. Pri tem prvi vlagatelj navaja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 28.04.2004, razvidno, da ponudnik Vegrad, d.d., ni predložil kopije ponudbe, česar pa naročnik temu ponudniku ne očita. Prvi vlagatelj zahteva, da se postopek oddaje javnega naročila delno razveljavi v delu, kjer je v postopku pregleda in analize ponudbene dokumentacije izločena ponudba vlagatelja kot nepravilna.

Naročnik je 10.06.2004 prejel zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, z dne 07.06.2004. V svojem zahtevku drugi vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, št. 3530-14/2003-no, z dne 27.05.2004, v delu, ki se nanaša na ponudbo drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov nastalih z revizijo, po priglašenem stroškovniku (200.000,00 SIT za plačilo takse, študij zadeve, pregled listin, posvet s stranko 500 odvetniških točk in sestava zahtevka za revizijo 3000 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV), skupaj s zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh pod izvršbo. V obrazložitvi drugi vlagatelj v zvezi z nepredložitvijo priloge s pojasnili k izkazom, ki je obvezna sestavina letnega poročila, navaja, da mora biti v skladu s prvim odstavkom 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 2/99, 45/01, 59/01 in 57/04, v nadaljevanju: ZGD) letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno, izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida. V skladu z drugim odstavkom 57. člena ZGD mora priloga k izkazom obsegati ustrezna pojasnila v primeru, če uporaba 58. do 66. člena ZGD in Slovenskih računovodskih standardov ne zadošča za resničen prikaz iz prvega odstavka 57. člena ZGD. Ker podatki iz bilance stanja na dan 31.12.2003 in izkaz uspeha za leto 2003, ki jih je vlagatelj predložil v svoji ponudbi za podizvajalca SPIT d.o.o., podajajo resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida, priloga s pojasnili glede na navedeno pravno podlago ni potrebna za izkazovanje finančne in poslovne sposobnosti. Ker je podjetje SPIT d.o.o. majhna družba, ji po določilih tretjega odstavka 65. člena ZGD v prilogah k izkazom ni potrebno razkrivati oziroma pojasniti podatkov iz 7. do 19. točke prvega odstavka 62. člena ZGD in iz drugega stavka četrtega odstavka 62. člena ZGD. Glede na navedeno ponudbe drugega vlagatelja zgolj zaradi tega, ker pri letnem poročilu za podizvajalca SPIT d.o.o. ni predložil pojasnil k izkazom, ni mogoče zavrniti kot nepravilne. Po mnenju drugega vlagatelja je napačno tudi stališče naročnika, da je bila njegova ponudba nepravilna, ker naj ne bi za osebe, navedene v seznamu obveznih ključnih strokovnih kadrov, navedel vseh zahtevanih podatkov za reference, ki jih je naštel za posamezno osebo. Naročnik je kot pogoj glede kadrovske sposobnosti zahteval, da morajo vse osebe na seznamu strokovnih kadrov izpolnjevati zahtevane pogoje in biti pooblaščeni inženirji, vpisani v imenik pri IZS in morajo imeti najmanj pet let delovnih izkušenj ter pod točko C 08 pri referencah strokovnih kadrov zahteval za vsako osebo iz seznama strokovnih kadrov navedbo najvažnejših opravljenih del pri projektiranju oziroma gradnji objektov z navedbo vrednosti pogodb, naročnika in izvajalcev del. Zahteva naročnika po navedbi pogodbene vrednosti pri navedbi najvažnejših opravljenih del pri projektiranju oziroma gradnji objektov pri referencah kadrov ni potrebna kot dokaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti ponudnika glede na pogoj, kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč kot pogoj, ki mora biti izpolnjen zato, da se šteje, da ponudnik razpolaga z ustreznimi zmogljivostmi, določil, da morajo vse osebe na seznamu strokovnih kadrov izpolnjevati zahtevane pogoje in biti pooblaščeni inženirji, vpisani v imenik pri IZS in morajo imeti najmanj pet let delovnih izkušenj. Reference strokovnih kadrov torej niso bile določene kot pogoj strokovne sposobnosti, v nobenem primeru pa ni kot pogoj določena navedba pogodbene vrednosti pri najvažnejših opravljenih delih pri projektiranju in gradnji objektov oseb, navedenih v seznamu strokovnih kadrov. Drugi vlagatelj je pravilno izpolnil seznam obveznih ključnih kadrov in predložil ustrezna dokazila. Zgolj zardi tega, ker pri dveh osebah iz seznama kadrov ni navedenih pogodbenih vrednosti najvažnejših opravljenih del pri projektiranju oziroma graditvi objektov, ponudbe drugega vlagatelja ni mogoče šteti za nepravilno, saj navedba (nenavedba) pogodbene vrednosti pri najvažnejših opravljenih delih v zvezi s kadri glede na v razpisni dokumentaciji določen pogoj glede kadrovske sposobnosti v ničemer ne vpliva na odločitev o tem, ali drugi vlagatelj izpolnjuje pogoje glede kadrovske sposobnosti ali ne. Tega se očitno zaveda tudi naročnik, saj le - ta pogodbene vrednosti ni vključil v seznam obveznih ključnih kadrov (str. 75), glede katerega je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da neizpolnjena celica v seznamu povzroči neveljavnost ponudbe.
V vsakem primeru pa bi moral naročnik v dveh posamičnih primerih, ko vrednost pri navedbi najvažnejših opravljenih delih pri projektiranju oziroma projektiranju med referencami strokovnih kadrov ni bila navedena, kot pogodbeno vrednost upoštevati vrednost 0 SIT. V primeru, ko bi naročnik v dveh posamičnih primerih, ko vrednost pri navedbi najvažnejših opravljenih del pri projektiranju oziroma projektiranju med referencami strokovnih kadrov upošteval vrednost 0 SIT, to ne bi spremenilo dejstva, da je ponudba drugega vlagatelja pravilna in da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Ponudbe drugega vlagatelja tudi ni mogoče izločiti iz razloga, ker bi le- ta ravnal v nasprotju z A00 Posebno opozorilo (da naj ponudniki zagotovijo vse v razpisni dokumentaciji zahtevane podatke), saj to ni zahteva, zaradi katere bi bilo mogoče ponudbo izločiti kot nepravilno.
Drugi vlagatelj tudi ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s 77. členom ZJN-1, saj razlogov za zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja sploh ni utemeljil.
Drugi vlagatelj tudi ugotavlja, da je naročnik ravnal diskriminatorno, ko je izločil njegovo ponudbo ter da naročnik z zavrnitvijo vseh ponudb hoče zgolj doseči situacijo, ki jo določa 20. člen ZJN-1 in oddati javno naročilo po postopku s pogajanji. Naročnik naj bi ravnal tudi v nasprotju z načelom enakopravnosti med ponudniki, saj je na tak način omogočeno privilegiranje ostalih dveh ponudnikov, ki nista izpolnila vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in njuni ponudbi nista bili konkurenčni. Ker bi naročnik v konkretnem primeru lahko končal postopek oddaje javnega naročila z izbiro ponudbe drugega vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, postopka v nobenem primeru ne more nadaljevati kot postopka s pogajanji.

Drugi vlagatelj je naročniku posredoval dopis "popravek zahtevka za revizijo", z dne 11.06.2004, ki ga je naročnik prejel dne 14.06.2004, v katerem pa zgolj popravlja številke objav, ki so bile napačno navedene v samem zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 18.06.2004 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja, št. 3530-14/2003-115, v katerem ugotavlja, da sta oba vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik v nadaljevanju navaja, da mora naročnik pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu z ZJN-l, podzakonskimi predpisi ter v skladu z razpisno dokumentacijo. Naročnik ugotavlja, da sprejeta odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vsebuje vse razloge, zaradi katerih so bile ponudbe spoznane za nepravilne. Naročnik ugotavlja, da gre za objektivno preverljive razloge in ne za subjektivne, kot želita v svojem zahtevku prikazati vlagatelja, kot "domnevno neizpolnjene zahteve iz razpisne dokumentacije, ki z ničemer ne dokazujejo izpolnjenosti pogojev.". Neutemeljen je očitek naročniku, da je z zavrnitvijo ponudbe drugega vlagatelja zaradi pomanjkanja navedb pogodbene vrednosti pri navedbi najvažnejših opravljenih del pri projektiranju oziroma gradnji objektov, povzročil kršitve načela enakopravnosti med ponudniki. Naročnik namreč povezave med morebitno kršitvijo načela enakopravnosti in neizpolnitve zahteve iz razpisne dokumentacije v poglavju C 08. Izjava ponudnika, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, zaradi katere naj bi bila preostala dva ponudnika privilegirana, ne vidi oziroma ne razume pomena te navedbe. Ravno tako naročnik v izpodbijanem obvestilu o zavrnitvi ni navedel svoje končne odločitve o nadaljevanju neuspešno končanega postopka. Ponudnike je namreč naročnik le obvestil o predlogu strokovne komisije, do katerega pa se še ni opredelil. Zato je, po oceni naročnika, v zahtevku za revizijo brezpredmetno izpostavljati razloge, ki sodijo med suverene pravice (odločitve) naročnikov.
Glede na navedeno naročnik zavrača zahtevka za revizijo obeh vlagateljev kot neutemeljena. Naročnik je oba vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN tudi pozval, da v treh dneh sporočita ali bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo

Prvi vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 22.06.2004, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prav tako je tudi drugi vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 22.06.2004, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 29.06.2004 z dopisom 3530-14/2003 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je o obema vloženima zahtevkoma za revizijo odločila z istim sklepom, glede na to, da sta naročnik in predmet javnega naročila ista.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo vlagateljev dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Oba vlagatelja imata kot ponudnika, ki sta oddala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jima lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranka v postopku in upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.

ZRPJN v prvem odstavku 19. člena (nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo) določa, da se postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo iz 17. člena ZRPJN.
V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik odločitve o zahtevkoma za revizijo (sklep, štev. 3530-14/2003-115, z dne 18.06.2004) ni obrazložil ter o vsebini navedb v zahtevkih za revizijo ni odločal. Naročnik v obrazložitvi sklepa povzema navedbe prvega in drugega vlagatelja iz njunih zahtevkov za revizijo, nadalje ugotavlja, da imata oba vlagatelja aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, navaja, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vsebuje vse razloge, zaradi katerih so bile ponudbe spoznane za nepravilne in dodaja, da ne vidi povezave med očitano kršitvijo načela enakopravnosti in neizpolnitve zahteve iz razpisne dokumentacije (poglavje C 08 razpisne dokumentacije). ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razzlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz smiselne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP). V 5. odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po smiselni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg iz vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z obema zahtevkoma za revizijo, v obravnavanem primeru (ko je namreč naročnik vlagateljema v bistvu zgolj sporočil svojo odločitev o njunih zahtevkih za revizijo, ne pa tudi razlogov za takšno svojo odločitev glede na navedbe obeh vlagateljev v zahtevkih za revizijo), ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija tudi opozarja, da se naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo ne more zgolj sklicevati na "obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb", ki je bilo izdano, preden je bil naročnik seznanjen z navedbami v zahtevku za revizijo. Poleg tega pa sodi faza izdaje obvestila o oddaji naročila (78. člen ZJN-1) oziroma v konkretnem primeru obvestila o zavrnitvi vseh ponudb (77. člen ZJN-1) v postopek oddaje javnega naročila in ne v postopek pravnega varstva, ki sta sistemsko in pozitivno-pravno ločeni fazi postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetna zahtevka za revizijo obeh vlagateljev v odločanje naročniku. Pri odločanju o utemeljenosti revizijskih zahtevkov se mora naročnik opredeliti tudi do revizijskih navedb, ki so deloma ali v celoti obravnavane v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da se mora naročnik opredeliti tudi do navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na obvezne sestavine letnega poročila o poslovanju za preteklo obračunsko leto za družbo, ki po ZGD ni zavezana k revidiranju računovodskih izkazov. Naročnik mora navedeno obrazložitev podati glede na določbo razpisne dokumentacije (C 05, točka 2 in točka 5) v odnosu do določb ZGD, ki urejajo sestavine letnega poročila za različne kategorije družb, glede na njihovo velikost. Prav tako bo moral naročnik sprejeti tudi odločitev o zahtevkih obeh vlagateljev za povrnitev stroškov vodenja revizijskega postopka po prijavljenih stroškovnikih.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09.07.2004


Predsednik senata
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Gradbeno podjetje Grosuplje, d.d., Vevška cesta 52, Ljubljana
- Odvetniška družba Zdolšek & Barbka, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana