018-143/04 Zdravstveni dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za dobavo laboratorijskega materiala po sklopih in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je za sklop 2-potrošni material za vakuumski odvzem krvi vložilo podjetje DR GORKIČ d.o.o., Nova vas 22, Logatec, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.07.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop 2-potrošni material za vakuumski odvzem krvi, kot izhaja iz delnega sklepa o oddaji javnega naročila, št. JR-1/2004, z dne 18.05.2004.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 373.955,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
3. Naročnik mora v roku šestih mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedenem postopku oddaje javnega naročila za dobavo laboratorijskega materiala, sklop 2-potrošni material za vakuumski odvzem krvi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.01.2004 sprejel sklep, št. JR-1/2004/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo laboratorijskega materiala po sklopih. V Uradnem listu RS, št. 15-16/04, z dne 20.02.2004, je naročnik, pod številko objave Ob-4568/04, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. JR-1/2004, z dne 09.04.2004, je razvidno, da je pravočasno prispelo 13 ponudb. Naročnik je izdal delni sklep o oddaji javnega naročila, št. JR-1/2004, z dne 16.04.2004, za 1. in 3. sklop, iz katerega je tudi razvidno, da bo odločitev o oddaji javnega naročila za 2. sklop in za 3. sklop za teste pod zap. št. 1, 8 in 11. sprejel, ko bo pridobil vse podatke, potrebne za odločitev. Iz navedenega zapisnika še izhaja, da bo za ocenitev ustreznosti ponujenih artiklov skladno z 2.3 točko razpisne dokumentacije, artikle, ki jih ne pozna, preizkusil na vzorcih.

Iz delnega sklepa o oddaji javnega naročila, št. JR-1/2004, z dne 18.05.2004, izhaja, da je naročnik za sklop 2-potrošni material za vakuumski odvzem krvi, oddal podjetju MEDIAS INTERNATIONAL d.d., Leskoškova cesta 9d, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.05.2004, je skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 2 ter zahteval vpogled v tisti del dokumentacije, ki jo je naročnik vodil v zvezi z testiranjem artiklov.

Naročnik je z dokumentom, št. JR-1/2004, z dne 03.06.2004, vlagatelju pojasnil, da je ponudbo izbranega ponudnika zavrnil skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1. Naročnik navaja, da je pregled ponudbe opravil tudi z testiranjem ponujenih artiklov, pri čemer ni opravil fizikalno-kemijskega testiranja uporabljenih materialov, saj take analize lahko opravljajo samo za to akreditirane institucije. Naročnik navaja, da je ponujene artikle testiral glede na uporabnost artiklov v praksi v smeri, ali imajo zatrjevane lastnosti in ali zadostujejo namenu uporabe. Glede ponujenih artiklov, ki jih je ponudil vlagatelj, navaja da se nastavek (stojalo) epruvetam nefunkcionalno prilega, pakiranje epruvet se je pokazalo za popolnoma neustrezno, saj se epruvet iz originalne škatle ni dalo direktno prenesti na delovno mesto, vstavljanje igel v nastavek je zamudno zaradi večjega števila navojev, uporabiti je bilo treba originalni nastavek BD (Becton Dickinson), pri vstavljanju epruvet v kaseto hematološkega analizatorja je bilo moč opaziti rahlo zatikanje, epruvete niso prišle v dokončno lego in jih je bilo treba dodatno potisniti, pri epruvetah za sedimentacijo je pri odpiranju, pri normalni hitrosti dela, prišlo je do pršenja drobnih kapljic krvi (ustvarjanje aerosola), podobno se je dogajalo pri epruvetah za hemogram, pri prebadanju zamaškov epruvet za hemogram se je krušila guma, kar je motilo aspiriranje vzorca, odpadla guma je pri avtomatskem podajalniku epruvet hematološkega avtomatskega analizatorja Hycel Diana 5 zamašila sistem za pipetiranje krvi, za odpravo težav je bil potreben poseg serviserja. Naročnik navaja, da je v drugem odstavku točke 2.2 razpisne dokumentacije izrecno navedel, da je med drugim ponudba nepravilna tudi, če ponujeni izdelki ne ustrezajo opisanim zahtevam. Naročnik je torej moral na podlagi navedene določbe v skladu z prvim odstavkom 76. člena ponudbo ponudnika kot nepravilno zavrniti, ker ne izpolnjuje točno navedenih tehničnih zahtev naročnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper 2. sklop oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 10.06.2004, v katerem naročniku očita domnevne kršitve 4. člena ZJN-l , 7. člena ZJN-1, prvega in drugega odstavka 31. člena ZJN-1, prvega in drugega odstavka 78. člena ZJN -1 ter kršitev razpisne dokumentacije oz. sprejem neveljavne ponudbe. Vlagatelj navaja, da je naročnik v javni objavi in razpisni dokumentaciji zahteval, da naj bodo ponudbe veljavne do 01.05.2004, svojo odločitev o oddaji javnega naročila, med drugim za 2. sklop, pa je sprejel 18.05.2004. Vlagatelju ni poznano, da bi naročnik pred iztekom veljavnosti ponudb, zahteval podaljšanje veljavnosti ponudb za 2. sklop od vseh ponudnikov, zaradi česar je s sklepom, z dne 18.05.2004, sprejel neveljavno ponudbo izbranega ponudnika. S tem naj bi naročnik, po mnenju vlagatelja, kršil osnovno teoretično izhodišče obligacijskega prava, namreč, da nastane veljavna pogodba le, če je ponudba sprejeta, ko ta še velja.
Vlagatelj očita naročniku tudi kršitev 7. člena ZJN-1, saj je ustreznost artiklov presojal kot pogoj za udeležbo na javnem naročilu-kot prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da mu je priznana sposobnost in da je njegova ponudba sploh ocenjevana. Naročnik v razpisni dokumentaciji ustreznosti artiklov ni opredelil kot pogoj, čeprav to zahteva 41. člen ZJN-l. Hkrati z opredelitvijo ustreznosti artiklov kot pogoja bi moral, po mnenju vlagatelja, naročnik določiti tudi kriterije, na podlagi katerih bo ugotavljal, ali posamezni ponudnik izpolnjuje že v razpisni dokumentaciji opredeljene pogoje. S preverjanjem pogojev, ki jih v razpisni dokumentaciji naročnik ni navedel, je po mnenju vlagatelja, prekršil tudi načelo transparentnosti. Naročnik je, po mnenju vlagatelja, načelo enakopravnosti ponudnikov kršil tudi s tem, ko je z vidika (naknadno določenega) pogoja ustreznosti artiklov, presojal samo ponudbe tistih ponudnikov, ki v letu 2003 niso sodelovali na naročnikovem razpisu z isto vsebino. Pri tem pa sploh ni znano, kakšno testiranje je bilo izvedeno na razpisu v letu 2003 letu in kakšne so bile zahteve in kriteriji, ki so jih morali izpolnjevati takrat artikli.
Vlagatelj nadaljuje, da naročnik v delnem sklepu, z dne 18.05.2004, ni navedel, da je ponudbo vlagatelja zavrnil iz razloga, ker naj njegovi izdelki (epruvete) ne bi ustrezali opisom na Obrazcu 1 za 2. sklop. To je navedel šele v dodatni obrazložitvi, z dne 03.06.2004, kjer je pojasnil oz. se da iz obrazložitve posredno razbrati, da je zahteval točno določen volumen epruvet. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem kršil 78. člen ZJN-l, saj je sprejel sklep o oddaji naročila, ki vsebuje razloge, ki so naročnika vodili k sprejeti odločitvi. Naročnik za potrebe seznanjanja ponudnikov ni pripravil posebnega obvestila o oddaji javnega naročila, pač pa jih je seznanil kar s celotno vsebino sklepa, sprejetega dne 18.05.2004. Kot izhaja iz vsebine delnega sklepa o oddaji, v trenutku sprejemanja odločitve o oddaji naročila volumen epruvet ni bil razlog za sprejeto odločitev, kar se zdi vlagatelju smiselno, saj volumen epruvet nima nobenega vpliva na kvaliteto analize krvi, kar je pojasnjeno tudi v revizijskem zahtevku. Z dodatno obrazložitvijo naročnika, z dne 03.06.2004, pa je svojo odločitev spremenil in za svojo odločitev navajal še druge razloge, ki se mu prej niso zdeli pomembni. Navajanje novih razlogov za zavrnitev ponudb, po mnenju vlagatelja, še dodatno kaže tudi na arbitrarno odločanje naročnika in na dejstvo, da vseh razlogov za svojo odločitev ni ugotovil in utemeljil že ob sprejemanju odločitve. Vlagatelj bi namreč brez dodatne obrazložitve lahko takoj vložil revizijski zahtevek, opirajoč se na razloge, navedene v delnem sklepu o oddaji javnega naročila.
Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da so standardizirane samo zunanje mere epruvet. Naročnik tudi ni v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo biti ponujene epruvete izključno iz stekla, torej je pristal, da so lahko tudi iz drugega materiala, npr. iz plastike, kot so epruvete vlagatelja, s tem pa je posledično pristal tudi na odstopanja v volumnih epruvet. Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral, če želi ravnati v skladu z zakonom in nediskriminatorno obravnavati vse ponudnike, upoštevati kot pravilno tudi vlagateljevo ponudbo, ki ustreza vsem veljavnim standardom. Vlagatelj še enkrat poudarja, da je volumen epruvet postal sporen šele, ko je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve naročnika, pred tem v delnem sklepu, z dne 18.05.2004, naročnik tega izločitvenega razloga ni navajal niti pri vlagatelju niti pri ponudniku, katerega ponudbo je ravno tako zavrnil.
V nadaljevanju vlagatelj oporeka ugotovitvam naročnika v zapisnikih, ki so se vodili o testiranjih in na primerih ugovarja tudi vsem ostalim trditvam naročnika, ki naj bi izhajale iz postopka testiranja, saj gre za pavšalne navedbe brez utemeljitev. Po mnenju vlagatelja so to pripombe, ki izhajajo iz dejstva, da so osebe v laboratorijih do sedaj delale z drugimi materiali in so nanje navajene, kar je razvidno iz zapisnikov o testiranju. Iz zapisnikov testiranj je po vlagateljevem mnenju tudi jasno razvidno, da je v postopku ocenjevanja ponudb naročnik grobo kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, saj je testiral le artikle vlagatelja in artikle ponudnika Promed d.o.o., medtem ko artikli izbranega ponudnika niso bili podvrženi nikakršnim testom.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi delni sklep o oddaji javnega naročila, z dne 18.05.2004, v delu, ki se nanaša na sklop 2 in da ponovne izbere ponudnika s pravilno ponudbo na podlagi meril, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, oziroma podrejeno, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila za sklop 2.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, in sicer 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, skupaj z 20% DDV, 200 odvetniških točk za konferenco s stranko povečan za 20% ter takso v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. JR-1/2004, z dne 22.06.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi z veljavnostjo ponudb ugotavlja, da je postavil zahtevo po najkrajšem času veljavnosti ponudb, kar pa ne pomeni, da ponudniki niso pripravljeni nuditi daljše časovne veljavnosti ponudb. Ob tem se zapozneli sprejem ponudbe s strani naročnika v skladu z 31. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01: v nadaljevanju: OZ) šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če mu ponudnik takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. Naročnik res ne bi mogel veljavno skleniti pogodbe, če bi mu izbrani ponudnik nemudoma sporočil, da se ne čuti zavezanega po svoji ponudbi. V kolikor pa izbrani ponudnik podpiše pogodbo z naročnikom, s tem konkludentno izjavi, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi in se tako posel šteje za veljavnega. Veljavnost morebitne bančne garancije za resnost ponudbe pa ni v neposredni povezavi z veljavnostjo ponudbe, temveč je zgolj instrument za zavarovanje ponudbe v času njene veljavnosti, posebne zahteve po podaljšanju veljavnosti ponudb pa podzakonski predpis, ki ureja zavarovanja ponudb ne zahteva. Naročnik dodaja, da v kolikor pa izbrani ponudnik ob pozivu k podpisu pogodbe le-te ne bo želel podpisati, bo moral naročnik javni razpis ponoviti.
V zvezi z očitano kršitvijo enakopravnosti ponudnikov, naročnik navaja, da je v drugem odstavku točke 2.2. razpisne dokumentacije povsem jasno navedel, da bo v primeru, če ponujeni izdelki ne ustrezajo opisanim zahtevam navedenim v obrazcu ponudbe tako ponudbo štel za nepravilno. Naročnik je tako zahtevo po ustreznosti ponujenih izdelkov glede na zahteve, ki jih je naročnik navedel v obrazcu Obr. 1, povsem jasno postavil kot pogoj za pravilnost ponudbe. Iz navedenega obrazca za 2 sklop pa so pri posameznem artiklu navedene zahteve oz. kriteriji, ki jih mora izpolnjevati ponudba, da bo ocenjena kot pravilna.V zvezi s tem je tudi po mnenju naročnika, neutemeljen očitek vlagatelja, da je kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, ker naj bi ustreznost artiklov presojal samo pri ponudbah ponudnikov, ki v letu 2003 niso sodelovali na naročnikovem razpisu z isto vsebino.
Naročnik ugotavlja, da je vlagateljeva navedba v zvezi z nepravilno določitvijo tehničnih specifikacij v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, prepozna. Vlagatelju so bile namreč domnevne nepravilnosti naročnika o ustrezni določitvi tehničnih specifikacijah znane že pred naročnikovim sprejetjem odločitve o izbiri in bi vse od dviga razpisne dokumentacije lahko vložil zahtevek za revizijo. V zvezi z obrazložitvijo Delnega sklepa o oddaji javnega naročila, z dne 18.5.2004, naročnik ugotavlja, da ZJN-1 ne opredeljuje, v kakšni obliki naj naročnik opravi odločitev o oddaji javnega naročila, niti ne predpisuje kako natančna mora biti obrazložitev. Glede na to, da imajo ponudniki možnost, da zahtevajo dodatno obrazložitev odločitve, velja, da naročnik ni dolžan natančneje obrazložiti svoje odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik navaja, da je zakonsko obveznost izpolnil s tem, ko je navedel, da je ponudbo zavrnil sklicujoč se na prvi odstavek 76. člena ZJN. Razloge za zavrnitev ponudbe pa je v skladu s 1. alineo drugega odstavka 78. člena ZJN-1 naročnik dolžan podati v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Naročnik je v skladu z navedenim vlagatelja z vsemi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe seznanil v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 3.6.2004, in so bili tako vlagatelju vsi razlogi znani še preden so mu nastali kakršni koli stroški za revizijo.
V zvezi z navedbami pri uveljavljanju kršitve ugotavljanja naknadno določenega pogoja naročnik ugotavlja, da so irelevantne. Vlagatelj namreč v tej smeri navaja, kot da bi naročnik opravljal testiranje v smislu fizikalno-kemijskega testiranja artiklov, čeprav je naročnik vlagatelju že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, z dne 3.6.2004, pojasnil, da jih je testiral po uporabnosti v praksi. Naročnik še dodaja, da lahko preveri le, kako se artikli obnašajo v praksi, kar je tudi storil ter s svojimi ugotovitvami seznanil vlagatelja in mu izročil tudi zapisnike. Nepravilna je tudi navedba, da je naročnik pri tem kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, ker artikli izbranega ponudnika niso bili podvrženi nikakršnim testom in mu je bilo brez tega priznana ustreznost artiklov. Naročnik pojasnjuje, da je pri vseh ponudnikih presojal ustreznost artiklov, pri izbranem ponudniku pa ni zahteval katalogov, prospektov in vzorcev, ker je z njimi že razpolagal, samo testiranje po uporabnosti v praksi izbranih artiklov pa naročniku ugotavlja ob vsakdanjem delu. Naročnik se strinja z vlagateljem, da ne more izločiti ponudbo ponudnika, ki ne izpolnjuje kriterijev, ki jih naročnik ni vnaprej opredelil, v tem primeru bi moral naročnik kvečjemu ponoviti razpis, če bi ugotovil, da ponujeni artikli ne ustrezajo njegovi uporabi. Vendar pa, kot tako navaja naročnik, vlagatelj v svoji ponudbi ni zadostil tehnični specifikaciji, ki jo je naročnik v razpisni dokumentaciji povsem jasno in objektivno postavil, to je zahtevanemu volumnu epruvet, zato se vlagateljeva ponudba ne more šteti za pravilno.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 24.06.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in priglaša stroške za sestavo predmetne zahteve v višini 50 odvetniških točk, skupaj z 20% DDV ter 5% materialnih stroškov.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 29.06.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 30.06.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, pozvala naročnika na sestanek zaradi pridobitve dodatnih pojasnil v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru je med strankama med drugim spor tudi o tem, ali je imel naročnik pravico izbrati najugodnejšo ponudbo vkljub dejstvu, da je tekom postopka rok veljavnosti ponudbe izbranega ponudnika že pretekel.

Navedenega vprašanja Zakon o javnih naročilih ne ureja, zato ga je (kot pravilno navajata obe stranki) potrebno presojati s pomočjo uporabe splošnih pravil obligacijskega prava. V obligacijskem pravu načelno velja, da je lahko sprejeta le ponudba, ki je veljavna. To pomeni, da mora naslovnikova izjava o sprejemu prispeti k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe oziroma do takrat, ko ponudba ponudnika veže. OZ v prvem odstavku 26. člena določa, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka.

V obravnavanem primeru je iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je naročnik v svoji razpisni dokumentaciji zapisal, da mora biti ponudba veljavna do dne 01.05.2004, kar pomeni, da je med strankama nesporno, da je ponudba izbranega ponudnika za sklop 2, skladno s pravilom iz prvega odstavka 26. člena OZ, prenehala veljati dne 01.05.2004.

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je dalje razvidno, da je za predmetni sklop naročnik izdal delni sklep o oddaji javnega naročila, št. JR-1/2004, z dne 18.05.2004. Iz navedenega je tako razvidno, da je naročnik sprejel odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe šele potem, ko je veljavnost ponudbe izbranega ponudnika že pretekla. Nastali položaj je potrebno presojati po pravilih OZ, ki urejajo zapozneli sprejem ponudbe. Položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel, je urejen v 31. členu OZ (Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu). OZ v prvem odstavku 31. člena določa, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če ponudnik naslovniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. S citiranim pravilom je zakon določil poseben pogoj, pod katerim ima lahko zapozneli sprejem enake učinke kot pravočasni sprejem ponudbe. Pogoj za to je, da ponudnik naslovniku takoj izrecno izjavi, da velja pogodba za sklenjeno po njegovi prvotni ponudbi. Na ta način dobi ponudnik, ki je od naslovnika prejel izjavo o sprejemu svoje ponudbe šele potem, ko je ponudbi že potekel rok veljavnosti v smislu prvega odstavka 26. člena OZ, v skladu z določbo prvega odstavka 31. člena OZ, možnost sanirati naslovnikovo zamudo in s tem ohraniti svojo ponudbo v veljavi. Ponudnik pa mora zato, da bi saniral naslovnikovo zamudo pri sprejemu njegove ponudbe, naslovniku takoj izrecno sporočiti, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi.

Državna revizijska komisija je dne 30.06.2004 zaprosila za dodatna pojasnila naročnika, saj iz predmetne dokumentacije ni razvidno nadaljnje kakršno koli ravnanje izbranega ponudnika po prenehanju veljavnosti njegove ponudbe in sicer, da bi izbrani ponudnik podal izrecno izjavo, da se šteje njegova ponudba za veljavno tudi po izteku roka veljavnosti ponudbe. Državna revizijska komisija poudarja, da v kolikor se naročnik odloči, da bo izbral zapoznelo ponudbo, bo njegova izbira zakonita le v primeru, če izbrani ponudnik nemudoma izjavi, da velja pogodba za sklenjeno po prvotni ponudbi, ki je v konkretnem primeru prenehala veljati dne 01.05.2004. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik svoje ponudbe, s katero se je prijavil na predmetni razpis in je bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi izbrana kot najugodnejša, ni ohranil v veljavi, kot tako od njega zahteva določilo prvega odstavka 31. člena OZ. Prav tako je tudi naročnik potrdil, da izbrani ponudnik tega ni storil z izrecnimi dejanji (torej ni reagiral na takšen način, iz katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je njegova ponudba, katere opcija je iztekla dne 01.05.2004, še veljavna po izteku tega roka). Zaradi opustitve takojšnje izjave izbranega ponudnika, da ostaja ponudba v veljavi, tudi po izteku roka veljavnosti ponudbe, ni mogoče šteti, da je nastal akcept z zamudo sprejete ponudbe. Navedeno tako odstopa od stališča, ki ga je Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevah št. 018-267/03, 018-300/03), vendar je potrebno na tem mestu poudariti razliko izrecne izjave izbranega ponudnika, da ohrani prvotno ponudbo v veljavi, kar pa v konkretnem primeru ni bila podana. Tako Državna revizijska komisija zaključuje, da je odsotnost takojšnje izjave izbranega ponudnika takšne narave, ki jo ni mogoče naknadno odpraviti, zato je zahteva za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v tem delu utemeljena.

Glede na ugotovljeno, se Državna revizijska komisija do ostalih zatrjevanih kršitvah naročnika ni opredeljevala, saj na odločitev nikakor ne morejo vplivati, in se zato, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, o njih ni izrekala. Med drugim se tudi ni opredeljevala do pravilnosti ponudbe vlagatelja, saj le-ta za odločitev glede na zgornjo ugotovitev ni potrebna. Vendar pa kljub temu Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da v razpisni dokumentaciji ni jasne podlage za izvedbo testiranja. Poleg tega tudi prag izpolnitve pogoja v uspešnosti testa v razpisni dokumentaciji ni določen, iz česar je tako mogoče skleniti, da ponudbe iz razlogov izpolnjevanja pogojev, ki v razpisni dokumentaciji niso bili določeni, ni dopustno izločiti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Ker je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ravnal v nasprotju z zakonom, je Državna revizijska komisija skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške takse v višini 100.000,00 SIT. Za sestavo revizijskega zahtevka ter zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, je Državna revizijska komisija kot potrebne stroške vlagatelju skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03) priznala 2050 odvetniških točk, z 20% davkom na dodano vrednost skupaj v višini 270.600,00 SIT in 3.355,00 SIT za materialne stroške povezane s sestavo zahtevka za revizijo (13. člen Odvetniške tarife). Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti 373.955,00 SIT. Višji stroškovni zahtevek se posledično zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da je nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku šestih mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, predvsem pa ji predloži vse predmetne nakupe laboratorijskega materiala za sklop 2-potrošni material za vakuumski odvzem krvi, ki so bili izvršeni po prejemu tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 08.07.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova 9, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- MEDIAS INTERNATIONAL d.d., Leskoškova cesta 9d, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran