018-142/04 Elektro Primorska d.d.

Številka: 018-142/04-23-1352

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme za distribucijski center vodenja Nova Gorica, Erjavčeva 22 in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja ENSICO d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.7.2004

ODLOČILA

1. Odločitev naročnika o oddaji naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 6812/04, z dne 14.5.2004, se razveljavi.
2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 376.012,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.7.2003 sprejel sklep, št. 6024/03, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 80-81/03, z dne 18.8.2003, pod št. objave Ob-100320. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 23.4.2004, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 14.5.2004 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje C&G zastopanje, svetovanje in inženiring d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana, s partnerjem Iskra Sistemi d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) ter podizvajalcem PSI Aktiengesellschaft fĂĽr Produkte und Systeme der Informationstechnologie, Dircksenstr. 42-44, D-10178, Berlin (v nadaljevanju: podizvajalec PSI). V obrazložitvi obvestila o oddaji naročila je naročnik navedel, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker je vlagatelj obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme" izpolnil na način, ki je v nasprotju z navodili naročnika, poleg tega pa v tem obrazcu ni izpolnil podatka za funkciji pod točkama 70 in 71.

Vlagatelj je dne 28.5.2004 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in da naročnik v ponovljenem postopku izbire najugodnejšega ponudnika izbere najugodnejšega ponudnika na podlagi pravilnih ponudb.
Vlagatelj meni, da je odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika in izločitvi vlagateljeve ponudbe, razvidna iz obvestila o oddaji naročila, z dne 14.5.2004, nepravilna in nezakonita. Vlagatelj je prepričan, da je njegova ponudba pravilna in da bi pri strokovnem in nepristranskem ocenjevanju zbral največ točk. Glede izpolnjevanja obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme" vlagatelj navaja, da ga je glede na poznavanje lastnega produkta in glede na vedenje o gradnji modernih centrov vodenja razumel tako, kot ga je tudi izpolnil. Vlagatelj navaja, da je edini v Sloveniji do sedaj postavil že dva centra vodenja, podobna razpisanemu in mu je kompleksnost produkta dobro poznana, medtem ko izbrani ponudnik sam nima niti ene reference. Vlagatelj tudi navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni moč najti zahteve, da ni možno napisati več kot eno stran in več kot enega odstavka in da naj bilo kakorkoli prepovedano izpolniti predmetni obrazec na način, kot je to storil vlagatelj. Prav tako ni nikjer v razpisni dokumentaciji najti zahteve oziroma obvestila naročnika, da bo vsaka ponudba, ki ne bo imela izpolnjenega predmetnega obrazca na tak način, kot naročnik misli, da mora biti. Take zahteve tudi ni mogoče najti v točki 11.1 na strani 31 razpisne dokumentacije, kot to navaja naročnik. Vlagatelj nadaljuje, da je, kot je ugotovil tudi naročnik, obrazec dopolnil s pojasnilom, "da je ponujen integralni produkt, ki s svojo fleksibilnostjo omogoča različne izvedbe posameznih funkcij, zato se ga lahko obravnava le kot celoto". Naročnik pa v obvestilu ni navedel, da vlagateljevo pojasnilo vsebuje tudi drugi del, v katerem vlagatelj navaja, "da kot ponudnik zagotavlja, da so ne glede na to, če je kje v ponudbeni dokumentaciji kakšen del oziroma funkcionalnost opisana drugače, kot si ga je zamislil naročnik v razpisni dokumentaciji, s to ponudbeno dokumentacijo izpolnjene vse naročnikove zahteve v zvezi s funkcionalnostjo". Nadalje je vlagatelj v svoji ponudbi tudi zapisal, "da je v primeru kakršnekoli nejasnosti vsako eventualno nejasnost pripravljen v vsakem trenutku podrobneje pojasniti". Naročnik ni vlagatelju postavil niti enega samega vprašanja, kar je nenavadno ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj edini v Sloveniji, ki ima izkušnje z gradnjo centra vodenja, kakršen je razpisani. V vseh podobnih postopkih, kjer je predmet javnega naročila kompleksna oprema in storitve, se naročniki posvetujejo s ponudniki, saj je s samo razpisno in posledično ponudbeno dokumentacijo nemogoče popolnoma definirati vse naročnikove zahteve oziroma zmožnosti ponujene opreme. Naročnik v konkretnem primeru tega ni storil, ker je očitno favoriziral izbranega ponudnika, zatrjuje vlagatelj. Vlagatelj nadaljuje, da je bila njegova ponudba podana po posameznih poglavjih natančno tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji v poglavju 8. "obrazec konfiguracija". Naročnik je sam zahteval, kako naj bo sestavljen tehnični del ponudbe (konfiguracija), v katerem so opisane funkcionalne lastnosti ponujenega sistema. Vlagatelju ni znano, zakaj je ponudbena dokumentacija, ki obsega vsa zahtevana poglavja in opise, nepregledna in je naročnik ne želi niti pregledati niti primerjati z ostalimi ponudbami.
Glede naročnikovih očitkov o neizpolnitvi podatka za funkciji 70 in 71 vlagatelj navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni podana zahteva, da mora ponudnik izpolniti vse točke oz. da mora v dokumentacijo dodati točke, ki jih bo naročnik dodajal kasneje. Prav tako ni nikjer v razpisni dokumentaciji opredeljeno, da bo ponudba, ki ne bo imela izpolnjenih vseh točk v obrazcu "opis funkcionalnih lastnosti opreme", zavrnjena kot nepravilna in tudi nikjer v razpisni dokumentaciji ni opredeljeno, da bo ponudba zavrnjena kot nepravilna, če ponudnik ne bo izpolnil točk za funkcionalnost, ki je navedena kot merilo. Naročnik se po mnenju vlagatelja spreneveda in išče izgovor za izločitev njegove ponudbe in izbiro favoriziranega ponudnika. Funkciji 70 in 71 sta bili dodatno navedeni kot merilo in ne kot pogoj. V razpisni dokumentaciji (točka 7.7, str. 14) je zapisano, da bo ponudba v primeru, ko ni ponujena posamezna funkcionalnost, ki je opredeljena kot pogoj, zavrnjena, medtem ko bo v primeru neponujanja funkcij, opredeljenih kot merilo, sestavni del, ki ni ponujen, ocenjen z 0 točkami. Naročnik bi vlagateljevo ponudbo lahko ocenil, če bi tak namen imel, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da bi v tem delu ponudbi vlagatelja dal 0 točk, če bi se držal meril in navodil. Ob tem vlagatelj dodaja, da bi naročnik omenjeni funkciji lahko ocenil z najvišjo oceno, ker ju je vlagatelj ponudil in opisal v dokumentu "Konfiguracija", ki pa ga naročnik ne želi pregledati.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da naročnik le-te sploh ni skrbno pregledal, saj bi jo sicer moral izločiti, in sicer iz naslednjih razlogov:
1. V obrazcu "prijava" izbrani ponudnik med dejavnostmi, ki jih izvaja, nima navedene dejavnosti centrov.
2. Obrazec "prijava" podizvajalca PSI ni vpet v zapečateno ponudbeno dokumentacijo, kot bi moral biti in kot je večina (ne vsi) ostalih dokumentov, ampak je vložen v plastično ovojnico tako, da ga je mogoče naknadno vstaviti v ovojnico, kar kaže na sum, da je bil predložen naknadno oziroma ni bil predložen ob oddaji ponudbe.
3. V obrazcu "ponudba" v terminskem planu in dinamiki plačil izbrani ponudnik začenja s projektom več kot dva meseca pred oddajo ponudb. Podpis pogodbe je predviden za 2.2.2004, prvo plačilo pa za 1.3.2004, medtem ko je bilo oddajanje ponudb 23.4.2004. Očitno je, da je obrazec nepravilno sestavljen in zato neizvedljiv, zatrjuje vlagatelj.
4. Parafiran vzorec pogodbe je priložil le glavni ponudnik C&G. Vzorec, ki ga je priložil samo glavni ponudnik, ni izpolnjen (kljub izrecni zahtevi točke 7. (Sestavljanje ponudbe) razpisne dokumentacije) niti žigosan s strani glavnega ponudnika.
5. Podizvajalca izbranega ponudnika Iskra Sistemi in PSI nista predložila izpolnjenega in parafiranega vzorca pogodbe kljub zahtevi točke 7. (Sestavljanje ponudbe) razpisne dokumentacije.
6. Priloženi terminski plan ne odraža dejanskega stanja glede na odpiranje ponudb. Terminskega plana zato ni možno izpolnjevati niti preverjati njegove izvedbe.
7. Izpisek iz sodnega registra o registraciji izbranega ponudnika ni vpet v zapečateno ponudbeno dokumentacijo, ampak je vložen v plastično ovojnico tako, da ga je mogoče naknadno vstaviti v ovojnico, kar kaže na sum, da je bil predložen naknadno oziroma ni bil predložen ob oddaji ponudbe.
8. Podizvajalec PSI je vsa zahtevana dokazila v točkah od 1. do 6. iz poglavja 7.9 (Priloge in druga dokazila) razpisne dokumentacije nadomestil z eno samo izjavo, ki ni overjena pred pristojnim organom niti ni dana pod kazensko in materialno odgovornostjo skladno s 44. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). Nekatere od teh listin (potrdila sodišča) je v Nemčiji možno pridobiti, zaradi česar jih ni možno nadomestiti z izjavo po 44. členu ZJN-1 in je ponudba tudi zato nepravilna.
9. Podizvajalec PSI ni predložil zahtevanega obrazca BON 1/P niti ga ni nadomestil z izjavo skladno s 44. členom ZJN-1.
10. Izbrani ponudnik je v obrazec "kadri" napisal kadre, pri katerih ni vpisal številke "izjav, o dobavi programske in strojne opreme, ki uspešno obratuje", pri katerih je oseba sodelovala kot strokovni sodelavec. To pomeni zavajanje naročnika, saj je ponudnik navidezno kadrovsko dobro ekipiran, nima pa ustreznega znanja.
11. Izbrani ponudnik v obrazcu "opis funkcionalnih lastnosti opreme" ni izpolnil vseh polj v stolpcu "odstavek oziroma mesto opisa", prav tako pa je v stolpcu "stran" vpisoval več strani za eno zahtevo. Glede na to, da je iz podobnega razloga naročnik izločil ponudbo vlagatelja, bi isto moral storiti s ponudbo izbranega ponudnika.
12. Izbrani ponudnik je v obrazcu "opis funkcionalnih lastnosti opreme" vpisoval opombe tudi v stolpec "izpolnjevanje zahtev", čeprav bi moral glede na navodila ponudnikom ta stolpec pustiti prazen.
13. Na obeh mapah izbranega ponudnika so bili ostanki starih pečatov in nalepk izbranega ponudnika. Vlagatelj zato meni, da sta bili obe mapi ponudbe izbranega ponudnika po javnem odpiranju ponudb ponovno zapečateni.
Iz navedenega izhaja, navaja vlagatelj, da bi ponudba izbranega ponudnika morala biti kot nepravilna in nepopolna izločena. Dejstvo, da naročnik te ponudbe, kljub vrsti evidentnih nepravilnosti, ni izločil, kaže na neenakopravno obravnavanje ponudnikov in očitno favoriziranje izbranega ponudnika.
Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka opisuje potek postopka oddaje javnega naročila za distribucijski center vodenja in navaja, da je izbrani ponudnik nekredibilen, nezanesljiv in nesposoben.
Vlagatelj zaključuje, da je v skladu z določili ZJN-1 naročnik dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudbe. Vlagatelj je prepričan, da naročnik v danem primeru tega ni storil, saj bi sicer njegova ponudba dobila maksimalno število točk pri merilu "funkcionalne lastnosti ponujene opreme", ker izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije in je v tem delu tudi objektivno gledano boljša ali vsaj enakovredna ponudbi izbranega ponudnika. Vlagateljeva ponudba bi dobila maksimalno oceno tudi pri merilu "cena" saj je vlagatelj ponudil najnižjo ceno izmed vseh ponudnikov.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, in sicer 2.000 točk za zahtevek za revizijo, 2% materialnih stroškov (4.000,00 SIT), 20% DDV (40.000,00 SIT) ter 100.000,00 SIT za takso.

Naročnik je s sklepom, z dne 10.6.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo ponovno pregledal in ugotovil, da je nepravilna.
Vlagatelj je obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme" izpolnil na način, ki je v nasprotju z navodili. V stolpcu "oznaka ref. dokumenta" je vlagatelj pravilno navedel oznako standardnega dokumenta, in sicer oznako dokumenta konfiguracija. V stolpcu "stran" ter v stolpcu "odstavek oz. mesto opisa" pa je vlagatelj navedel celoten dokument, natančneje strani 1-282 oz. podatek "vsi", ki ga je opremil z zvezdico ter v opombi pojasnil, da ponuja integralni produkt, ki s svojo fleksibilnostjo omogoča različne izvedbe posameznih funkcij. Tak način podajanja podatkov je v nasprotju z navodili, navaja naročnik, saj vlagatelj ni podal podatkov na način, kot ga je zahteval naročnik v navodilih obrazca. Naročnik navaja, da je v navodilih obrazca v točka 11.1 na strani 31 razpisne dokumentacije jasno opisal, katere podatke morajo ponudniki navesti v obrazcu "opis funkcionalnih lastnosti opreme" in na kakšen način naj ponudniki izpolnijo ta obrazec. Po mnenju naročnika navodila ni mogoče razumeti drugače in ni dvoumno. Naročnik je določil, da mora ponudnik vpisati podatke v stolpec "oznaka ref. dokumenta", stolpec "stran" in v stolpec "odstavek oz. mesto opisa". V stolpec "oznaka ref. dokumenta" se vpisujejo podatki o standardni oznaki dokumenta ponudnika, v stolpcu "stran" se vpisuje navedba strani ter v stolpcu "odstavek oz. mesto opisa" podatek, ki določa mesto na posamezni strani. Naročnik je zahteval vpis navedenih podatkov, da bi si v postopku pregledovanja in ocenjevanja prispelih ponudb zagotovil večjo preglednost in možnost ocenjevanja ponudb. Po mnenju naročnika je nemogoče pregledovati in medsebojno primerjati ponudbe, če podatki niso vpisani na zahtevan način. Količina podatkov na konkretnem obrazcu, obseg in količina podatkov v celotnih oddanih ponudbah, sama kompleksnost predmeta oddaje javnega naročila ter število prispelih ponudb terjajo sistematični pristop, ki naročniku omogoči kvaliteten pregled ponudb in podatkov v njih ter njihovo medsebojno primerjavo in preverjanje, zatrjuje naročnik. Naročnik zato ne more oceniti ponudbe, če ponudnik določenih podatkov ni vpisal na način, kot je določeno v navodilih ponudnikom oziroma jih vpiše drugače, to pa ima za posledico nepreglednost ter naročniku onemogoča učinkovit pregled in ocenjevanje ponudbe, navaja naročnik, pri čemer poudarja, da so ostali ponudniki omenjeno zahtevo izpolnili skladno z navodili naročnika.
Glede vprašanja izpolnjevanja podatkov za funkciji 70 in 71 naročnik navaja, da med strankama ni sporno, da vlagatelj ni izpolnil podatka za funkciji pod točkama 70 in 71. Izpolnil je le 69 točk, zahtevanih v obrazcu 11.2 Opis funkcionalnih lastnosti opreme. Naročnik navaja, da je dne 17.9.2003 izdal popravek 1 razpisne dokumentacije, v katerem je v knjigi 1, del B, poglavje 11.2 Opis funkcionalnih lastnosti opreme, v tabelo dodal postavki 70 in 71, skupaj s ponderjema za ti postavki. Popravek 1 je naročnik poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije ter ga objavil na spletnih straneh. Vlagatelj je popravek prevzel dne 18.9.2003 (povratnica), s čimer naročnik šteje, da je bil vlagatelj s popravkom seznanjen in ga je bil dolžan upoštevati. Naročnik (pravilno: vlagatelj) obrazca 11.2 Opis funkcionalnih lastnosti opreme ni v celoti izpolnil, saj ni izpolnil postavk 70 in 71. Trditev vlagatelja, da naročnik tega ni zahteval, ne drži, navaja naročnik, saj je naročnik v navodilu zahteval izpolnitev za vse točke (točki 70 in 71 pri tem nista izjemi). Zato je njegova ponudba nepravilna, saj je predložen obrazec v nasprotju z navodilom v točki 11.1 (navodila za izpolnitev obrazca) ter navodili ponudnikom v točki 7.9, alinea 13 (stran 16), v kateri je naročnik zahteval, da morajo ponudniki predložiti izpolnjen obrazec "Opis funkcionalnih lastnosti opreme". Omenjenih točk naročnik zato tudi ne more oceniti, saj nista podani; posledično je tako ponudbo nemogoče oceniti. Trditev, da bi naročnik v omenjenem delu lahko ponudniku dodelil 0 točk, je po mnenju naročnika posledično nepomembna, saj je izpolnitev obrazca obvezna zahteva iz razpisne dokumentacije, naročnik pa ne ve, ali je razpisano funkcijo dobil ali ne (iz ponudbe ni razvidno, kaj je ponudnik sploh ponudil). Ker ponudba ne izpolnjuje navedenih zahtev, jo je naročnik označil za nepravilno in izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja in vrednotenja. Ostalih elementov ponudbe naročnik ni ocenjeval, ker jih ni mogel, poleg tega pa ocenjevanje glede na dejstvo, da sanacija ponudbe z eventualno zahtevo po obrazložitvi ne bi bila mogoča, saj bi naročnik dopustil spremembo, ki bi iz neustrezne ponudbe le to naredila ustrezno.
Glede trditev vlagatelja, da je naročnik izbral ponudbo ponudnika, katerega ponudba ni pravilna, naročnik zahtevek v tem delu v celoti zavrača in utemeljuje svojo odločitev z naslednjimi dejstvi:
1. Glede navedbe vlagatelja, da med dejavnostmi izbranega ponudnika ni navedena dejavnost centrov, naročnik navaja, da dejavnost, ki jo navaja vlagatelj, ni navedena v klasifikaciji dejavnosti. Zahteva obrazca je bila: "Glavne dejavnosti, ki jih ponudnik dejansko opravlja". Ponudnik je omenjene postavke izpolnil, naročnik pa ni zahteval, da bi ponudnik navedel "dejavnost centrov".
2. Glede navedb vlagatelja o nezapečatenosti posameznih listin v ponudbi naročnik navaja, da vpetost v ponudbo ni bila nikjer navedena kot pogoj. Naročnik je namreč v točki 8.3 navodil ponudnikom navedel: "Zaželjeno je, da so vsi dokumenti iz ovojnice zloženi v mapo, posamezni obrazci ločeni s pregradami zaradi lažjega pregleda ponudbe, povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati (v primeru, da listi ne bodo povezani z vrvico, listi ponudbe ne parafirani z inicialkami ipd., si naročnik pridržuje pravico odprave pomanjkljivosti na javnem odpiranju)." Naročnik navaja, da je zahtevo oblikoval zgolj kot željo in si v primeru možnosti izpada posameznih listin pridržal pravico odpraviti pomanjkljivosti. Ker pa nevarnosti izpada posameznih listin ni bilo - pečatenje ali ustrezne ovojnice, napak glede na zahtevo ni bilo. Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil vse pogoje za pravilnost ponudbe. Glede navedbe o sumu zamenjav oz. nepredložitve naročnik ugotavlja, da je prisotnost listin razvidna iz zapisnika o javnem odpiranju, trditve glede suma naknadne zamenjave pa so brezpredmetne iz dveh razlogov: a) vlagatelj navaja zgolj pavšalne trditve, kil jih ne podkrepi z nobenimi dokazi, zato gre trditev presojati po načelu dokaznega bremena in b) če bi trditev vlagatelja držala, bi naročnik lahko tako dejanje hipotetično storil le s sodelovanjem ponudnika, kar pomeni, da bi lahko ovojnice in listine v celoti zamenjal in ponovno zapečatil. Glede na navedeno gre zahtevek v celoti zavrniti, saj vezava ni bila opredeljena kot pogoj, temveč zgolj kot želja (ki jo je posamezen ponudnik zaradi lastne varnosti lahko izpolnil ali pa po lastni presoji tudi ne), trditve glede zamenjave pa gre presojati po načelu dokaznega bremena (apriori je nemogoče trditi, da je naročnik, ki ni zahteval pečatenja in vezave z vrvico, že storil kaznivo dejanje zamenjave oz. poneverbe dokumentacije).
3. Glede izvedbe terminskega plana izbranega ponudnika naročnik v celoti zavrača trditve vlagatelja. Vlagatelj je ob vpogledu v ponudbo videl navedbo dodatnega lista, ki pojasnjuje spremembo datumov glede na terminski plan, vendar je v zahtevku to namerno izpustil. Naročnik je pri ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je ta na začetku terminskega plana na posebnem listu navedel, da se terminski datumi glede na spremembe roka oddaje ponudb ustrezno spremenijo. V obrazcu "Ponudba" v točki 6.1 je zahtevana podaja terminskega plana glede na terminski plan, predložen s strani naročnika, kar je ponudnik tudi v celoti izpolnil (polje v tabeli v točki 6.1 glasi "Pričetek del (predvideni datum glede na terminski plan)" ter "Plan izvedbe - Zaključek del (predvideni datum glede na terminski plan)"). Po mnenju naročnika ni mogoče trditi, da je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z navodili ponudnikom, saj je izpolnil zahtevo točno tako, kot je zahteval naročnik. Dejstvo, da je naročnĂ­k zahteval preračun glede na določen datum, torej ne more iti v škodo ponudniku, poleg tega pa je ta posebej navedel še, da velja njegova ponudba tudi v primeru zamika terminskega plana oz. se roki ustrezno preračunajo glede na zamik začetka posla. Glede na navedeno je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na terminski plan, pravilna.
4. Glede trditve, da je parafiran vzorec pogodbe predložil le glavni ponudnik, ne pa podizvajalca, naročnik ugotavlja, da je to res, vendar pa opozarja na odgovor št. 1 na vprašanja ponudnikov, kjer je glede vprašanja "3. V točki 6 splošnih razpisnih pogojev je zahtevano, da vzorec pogodbe parafirajo tudi ponudnikovi podizvajalci. Smatramo, da je smiselno, da ga parafira samo glavni ponudnik in da se pri tej alinei oznaka (A) spremeni v (G)." dal pojasnilo: "Ad 3) Tako pogodbo morajo parafirati vsi podpisniki pogodbe, torej ponudnik in eventualni partnerji (v primeru konzorcijskih ponudb). Podizvajalcem te pogodbe ni potrebno parafirati." Enako je navedeno tudi v popravku 1 razpisne dokumentacije v točkah C in D. Naročnik zato ugotavlja, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo skladno z zapisano zahtevo.
5. Glede terminskega plana so razlogi za zavrnitev zahtevka v tem delu navedeni že v točki 3, navaja naročnik.
6. Glede izpiska iz sodnega registra izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da so razlogi za zavrnitev zahtevka v tej točki navedeni že v točki 2.
7. Glede trditve vlagatelja, da so dokazila tujega podizvajalca pokrita z eno samo izjavo, naročnik navaja, da izjava pokriva nadomeščanje vseh zahtevanih listin in je dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, saj je podpisana s strani podizvajalca. Dejstvo, da je več izjav navedenih in predloženih pri posameznih zahtevanih prilogah na istem listu, pa po mnenju naročnika glede na razpisno dokumentacijo ni napaka oz. ne pomeni, da je ponudba nepravilna. Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS št. 13/2001 z dne 28.02.2001; v nadaljevanju: Navodilo) namreč navaja, kateri pristojni organi tujih držav izdajajo listine, s katerimi ponudniki dokazujejo usposobljenost oziroma izpolnjevanje pogojev za udeležbo v postopku oddaje javnih naročil v Republiki Sloveniji, in določa v tretjem odstavku 1. člena, da se ta predpis uporablja tudi za ponudnikove podizvajalce, ki imajo sedež v tuji državi - torej velja tudi za podizvajalca izbranega ponudnika, ki ima sedež v Nemčiji. V prilogi Navodila (Seznam pristojnih organov tujih držav) je za Nemčijo, kjer ima podizvajalec izbranega ponudnika svoj sedež, navedeno, da potrdilo o vpisu v register izda urad, ki vodi enega od registrov. Ta dokument je izbrani ponudnik predložil kot sestavni del ponudbe. V tem seznamu, ki je priloga Navodila, je za Nemčijo to edini podatek in ni navedeno, kdo izdaja ostale listine in dokazila o izpolnjevanju pogojev, kar pomeni (z uporabo načela argumentum a contrario), da v Nemčiji ni drugih ustreznih pristojnih organov, ki bi izdajali ostale ustrezne listine za dokazovanje usposobljenosti ponudnika. Na podlagi 44. člena ZJN-1 ponudniki v takem primeru lahko te listine nadomestijo s pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, kar je ponudnik tudi storil, navaja naročnik.
8. Glede obrazca BON pri tujem podizvajalcu naročnik ugotavlja, da je podizvajalec predložil povzetek finančnega mnenja pooblaščenega revizorja, finančno sposobnost pa pokriva tudi v točki 7 navedena izjava (44. člen ZJN-l). Naročnik ocenjuje, da je ponudnik predložil primerno dokazilo, ki ustreza dokazovanju ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnika (skladno z ZJN-1 in razpisanimi pogoji), in ugotavlja, da je ponudnik še dodatno predložil dokazilo, kot ga zahteva 44. člen ZJN-l.
9. Glede trditev vlagatelja o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika v obrazcu "kadri" naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil kadrovski pogoj iz točke 9.1.C.5 navodil ponudnikom, kjer je razvidno, da se bo pogoj presojal glede na izpolnitev obrazca št. 12 - kadri. Naročnik je presojal ustreznost kadrov v navedenem obrazcu glede na razpisani pogoj ter ugotovil, da je ponudnik zadostil pogoju. Dejstvo, da je ponudnik napisal tudi kadre, za katere ni navedel referenc, je skladno z navodili ponudnikom na strani 34 (obrazec Kadri, točka 12.1), kjer je naročnik zahteval navedbo ključnega osebja, ki bo sodelovalo pri realizaciji posla. Naročnik ugotavlja, da je obrazec izpolnjen v skladu z navodili, da ni zavajajoč, saj je izpolnjen natančno, kot je zahtevano, ter da je iz njega razvidno izpolnjevanje pogojev a) in b) iz točke 9.1.C.5 navodil ponudnikom.
10. Glede navedbe, da naj bi izbrani ponudnik v obrazec opis funkcionalnih lastnosti navajal več strani oz. odstavkov oz. nekaterih ne bi izpolnil naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik obrazec pravilno izpolnil. Naročnik je pri pregledu omenjenega obrazca ugotovil, da je ponudnik točno navedel, na katerih posameznih straneh in odstavkih je razviden opis funkcionalnih lastnosti (lahko na eni ali več straneh in odstavkih), ter je to navedeno. Omenjene funkcionalne lastnosti so izpolnjene za vse funkcije, ki jih izbrani ponudnik ponuja. Ponudnik je tako v celoti izpolnil zahtevo naročnika ter natančno navedel točke, strani in odstavke, kjer je mogoče razbrati posamezno funkcionalno lastnost. Naročnik navaja, da obstaja bistvena razlika med izpolnitvijo obrazca izbranega ponudnika, iz katerega je glede posamezne lastnosti mogoče točno razbrati, na katerih straneh in odstavkih je opredeljen opis, ter obrazcem vlagatelja, ki navaja, da je vse funkcionalne lastnosti mogoče razbrati iz vseh priloženih strani tehničnega dela (strani 1-282), kar pomeni, da vlagatelj ni natančno navedel niti ene strani ali odstavka, iz katerega bi bilo mogoče razbrati izpolnjevanja posamezne zahteve.
11. Glede navedbe vlagatelja, da opombe v obrazcu izbranega ponudnika segajo v del, ki bi ga moral pustiti praznega, naročnik ugotavlja, da gre za vpisovanje podatkov iz zahtevanega dela čez rob okvira, ker izbrani ponudnik ni imel prostora za vpis v ozko polje, zato je del podatkov iz zahtevanega dela vpisal preko črte, vendar je jasno razvidno, da se podatek nanaša na polje, ki ga je potrebno izpolniti. Postavk "izpolnjevanje zahtev" izbrani ponudnik torej ni izpolnil, temveč je omenjeno postavko pustil prazno, kot je bilo navedeno v navodilu.
12. Glede ostankov pečatenja, ki je po naročnikovem mnenju posledica večkratne prestavitve javnega odpiranja ponudb, naročnik ugotavlja, da so razlogi za zavrnitev zahtevka v tej točki navedeni že v točki 2.
Naročnik v postopku priglaša stroške zastopanja ter priprave odgovora na revizijski zahtevek po tarifi v višini 2.000 točk ter DDV in 3% materialnih stroškov.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da ga v treh dneh po prejemu sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 18.6.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu se vlagatelj dodatno opredeljuje do razlogov, ki jih je navajal naročnik, dodatno pa zahteva tudi povračilo stroškov, in sicer 600 točk za sestavo izjave, 20 točk za obvestilo stranki, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 21.6.2004, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-142/04-23-1207, z dne 5.7.2004, pozvala, naj ji posreduje zapisnik o javnem odpiranju ponudb, obvestilo o oddaji naročila ter pooblastilo za zastopanje naročnika v tem revizijskem postopku. Naročnik je zahtevano dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom, z dne 7.7.2004.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN za pojasnila o pravu Zvezne republike Nemčije zaprosila: Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji, Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji, RS, Ministrstvo za zunanje zadeve, RS, Ministrstvo za pravosodje ter RS, Ministrstvo za finance. Od RS, Ministrstva za pravosodje je Državna revizijska komisija prejela pojasnilo (dokument z dne 14.7.2004), da so vprašanje o tujem pravu po diplomatski poti naslovili na pristojen organ v Zvezni republiki Nemčiji in da je po ustaljeni praksi rok, v katerem pričakujejo odgovor, približno dva meseca. Dne 14.7.2004 pa je Državna revizijska komisija prejela pojasnilo o tujem pravu od Veleposlaništva Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter pojasnil Veleposlaništva Republike Slovenije v Zvezni Republiki Nemčiji je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Pravno varstvo v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila lahko aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) zahteva z vložitvijo zahtevka za revizijo, v katerem mora med drugim navesti tudi kršitve, ki naj bi jih storil naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila, ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija torej v revizijskem postopku na podlagi vloženega zahtevka za revizijo ugotavlja domnevne kršitve, ki naj bi jih naročnik storil v tistem postopku oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo in na katerega se tudi navezujejo okoliščine, pomembne za presojo procesne dopustnosti vložitve zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija pa v konkretnem revizijskem postopku oddaje določenega javnega naročila ne more ugotavljati domnevnih kršitev, ki naj bi jih naročnik storil v drugih postopkih oddaje javnih naročil. V le-teh se pravno varstvo zagotavlja na enak način: z vložitvijo zahtevka za revizijo v konkretnem postopku oddaje konkretnega javnega naročila ob upoštevanju vseh procesnih predpostavk, ki jih določa ZRPJN. V predmetnem revizijskem postopku so zato lahko predmet presoje le tista (v zahtevku za revizijo navedena) domnevno nezakonita ravnanja naročnika, ki naj bi jih storil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v katerem je bil tudi vložen zahtevek za revizijo, ne morejo pa biti predmet presoje ravnanja naročnika ali kakšnega drugega subjekta, storjena v drugih postopkih oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija mora zato v tem revizijskem postopku na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in ob upoštevanju njegovih meja (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) ugotoviti, ali je ponudbam vlagatelja oz. izbranega ponudnika res mogoče očitati neizpolnjevanje ene ali več zahtev razpisne dokumentacije in posledično kakšen atribut jima je mogoče dodeliti z vidika 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ker obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme" ni bil izpolnjen v skladu z navodili in ker vlagatelj v tem obrazcu ni izpolnil podatka za funkciji 70 in 71.

Naročnik je v 6. poglavju Navodil ponudnikom (Ponudbena dokumentacija) določil, da ponudbeno dokumentacijo sestavljajo v celoti ustrezno izpolnjeni dokumenti, razvrščeni po vrstnem redu, ter v nadaljevanju v posameznih točkah naštel posamezne dokumente, pri čemer je v 7. točki navedel "izpolnjen obrazec "Konfiguracija" (G)", v 9. točki pa: "priloge v vrstnem redu, kot je navedeno v navodilih (glej priloge, kjer je razvidno kdo jih mora predložiti)". V poglavju 7.7 Navodil ponudnikom je naročnik opisal obrazec "konfiguracija", pri čemer je navedel: "Obrazec konfiguracija se izpolni v celoti in mora vsebovati navedbo vseh tehničnih karakteristik ponujene opreme (glede na razpisane specifikacije) kot je zahtevano v obrazcu. Za sestavne dele, ki ne bodo opredeljeni glede na specifikacije in obrazec bo naročnik domneval, da niso ponujeni in bo tako ponudbo zavrnil kot neprimerno, če bo posamezna funkcija zahtevana kot pogoj za primernost ponudbe. Če gre za sestavni del, ki se ocenjuje kot merilo, bo naročnik domneval, da sestavni del ni ponujen in bo v tem delu ocenjen z 0 točkami.". V poglavju 7.9 Navodil ponudnikom (Priloge in druga dokazila) je naročnik v posameznih točkah naštel priloge, ki jih morajo predložiti ponudniki, pri čemer je v 13. točki navedel "Izpolnjen obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme" (K)".

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da sta obrazca "konfiguracija" in "opis funkcionalnih lastnosti opreme" podlaga za ugotavljanje pogojev na področju poslovne sposobnosti, opremljenosti in tehnične ustreznosti. Naročnik je namreč v poglavju 9.1 Navodil ponudnikom (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti) v 3. točki točke C. zapisal: "Ponudnik z izpolnjenim obrazcem Konfiguracija in prilogo "Tehnična dokumentacija" (priloga 14) izkaže, da ponujena oprema in storitve po obsegu v celoti ustrezajo specifikacijam (K)." V 4. točki točke C. pa je naročnik zapisal: "Ponudnik mora zagotoviti, da ponujena oprema in storitve v celoti ustrezajo lastnostim, ki so v tehničnih specifikacijah navedene na sivem ozadju in imajo v obrazcu "Opis funkcionalnih lastnosti opreme" v stolpcu "pogoj" zapisan "X". Izpolnjevanje tega pogoja se bo preverjalo na osnovi izpolnjenega obrazca "Opis funkcionalnih lastnosti opreme" (priloga 13) in v njem referenciranih in priloženih dokumentov (priloga 13 in 14) (K)." V 11. poglavju dela B. razpisne dokumentacije (Dokazila in obrazci) je naročnik določil, na kakšen način morajo ponudniki izpolniti obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme", pri čemer je zapisal: "V tehniških specifikacijah so s sivim ali rdečim ozadjem in referenčno številko spredaj označene funkcionalne lastnosti opreme, za katere mora ponudnik v ustreznih stolpcih v obrazcu navesti:
- oznako standardnega dokumenta ponudnika (stolpec "Oznaka ref. dokumenta" z
- navedbo strani (stolpec "Stran") in
- mesta na strani (stolpec "Odstavek oz. mesto opisa"),
kjer je iz opisa jasno razvidno izpolnjevanje zahtev."

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval, naj v obrazcu "konfiguracija" opišejo tehnične karakteristike ponujene opreme, pri čemer morajo izkazati, da njihov sistem izpolnjuje vse zahteve, ki jih je naročnik kot obvezne določil v tehniških specifikacijah. V obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme" pa so morali ponudniki vpisati, v katerem ponudbenem dokumentu in na kateri konkretni strani je mogoče najti opis funkcionalnosti, ki jo naročnik zahteva kot obvezno, pri čemer je naročnik izrecno zahteval navedbo strani in mesta na strani, kjer je iz opisa jasno razvidno izpolnjevanje zahtev, izrecno pa je tudi navedel, da bo izpolnjevanje pogoja tehnične ustreznosti preverjal na osnovi izpolnjenega obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme". Pravilno izpolnjen obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme" je bila torej naročnikova formalna zahteva, ki je ponudnikom nalagala spoštovanje določene obličnosti ponudbene dokumentacije, s pomočjo katere je naročnik nameraval izvesti postopek ocenjevanja in vrednotenja ter medsebojnega primerjanja ponudb, v katerih je zahteval obsežne opise tehničnih karakteristik ponujene opreme.

Vlagatelj je obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme" izpolnil tako, da je v stolpec "oznaka ref. dokumenta" za vse postavke od zaporedne številke 1 do 69 kot referenčni dokument navedel "konfiguracija", v stolpec "stran" je (prav tako za vse postavke) zapisal "1-282". V stolpec "odstavek oz. mesto opisa" je vlagatelj navedel "vsi*", pri čemer je pod opombo zapisal: "Vsi* pomeni, da je ponujen integralni produkt, ki s svojo fleksibilnostjo omogoča različne izvedbe posameznih funkcij, zato se ga lahko obravnava samo kot celota. Na ta način tudi ni možno drobiti posameznih delov funkcionalnosti tako kot je to naredil naročnik v razpisni dokumentaciji. Ponudnik zagotavlja, da so ne glede na to, če kje v ponudbeni dokumentaciji kakšen del oziroma funkcionalnost opisana drugače kot si ga je zamislil naročnik v razpisni dokumentaciji, s to ponudbeno dokumentacijo izpolnjene vse naročnikove zahteve v zvezi s funkcionalnostjo. V primeru kakršne koli nejasnosti, smo vam na vsako eventualno nejasnost pripravljeni v vsakem trenutku podrobneje pojasniti."

Vlagatelj torej v stolpec "stran" ni vpisal posamezne strani (ali več strani) dokumenta "konfiguracija", na kateri (katerih) bi bilo mogoče najti opis posamezne funkcionalnosti, kot je to zahteval naročnik, niti ni v stolpec "odstavek oz. mesto opisa" vpisal mesta na strani, kjer je opisana posamezna funkcionalnost. Iz vlagateljevega obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme" je razvidno le to, da je potrebno za opis posamezne funkcionalnosti (ki je opredeljena bodisi kot pogoj bodisi kot merilo) pregledati celoten dokument "konfiguracija". Za takšen način izpolnjevanja obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme" gre ne glede na dejstvo, da vlagatelj v opombi opozarja na integralnost ponujenega produkta, ugotoviti, da ni v skladu z zgoraj navedenimi formalnimi določili razpisne dokumentacije, na podlagi katerih so bili ponudniki dolžni navesti stran in odstavek oz. mesto opisa posamezne funkcionalnosti. Da so bili ponudniki dolžni navesti konkretno stran in mesto v obširnih tehničnih specifikacijah opisanih zahtevanih oz. ocenjevanih funkcionalnosti, ne pa le navesti, da so posamezne funkcionalnosti opisane v dokumentu kot celoti, je mogoče sklepati tudi na podlagi dejstva, da bi v primeru, če bi bil vlagateljev način izpolnjevanja obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme" dopusten, le-ta sploh ne bil potreben. Izpolnjevanje pogojev na področju poslovne sposobnosti, opremljenosti in tehnične ustreznosti je namreč mogoče ugotavljati "na osnovi izpolnjenega obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme"" (4. točka točke C. poglavja 9.1 Navodil ponudnikom) le v primeru, če so v njem navedeni posamezni ponudbeni dokumenti in številke strani, kjer je mogoče najti opis zahtevane funkcionalnosti. Če pa ponudnik v tem obrazcu odkaže le na dokument kot celoto, s pomočjo tako izpolnjenega obrazca ni mogoče ugotavljati, na katerem mestu v ponudbeni dokumentaciji je mogoče najti opis zahtevane funkcionalnosti, kar je bila izrecna zahteva razpisne dokumentacije.

Podobno gre ugotoviti tudi pri vprašanju izpolnjevanja obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme" v postavkah za funkciji 70 in 71, ki ju je naročnik dodatno predvidel v dokumentu "Popravek 1 razpisne dokumentacije za javno naročilo z oznako 13/2003-B", z dne 17.9.2003. V tem dokumentu je naročnik razpisno dokumentacijo modificiral in obrazcu "opis funkcionalnih lastnosti opreme" dodal postavki 70 in 71. Ta popravek so bili ponudniki dolžni upoštevati in ga dodati v obrazec "opis funkcionalnih lastnosti opreme", ne glede na to, da postavki 70 in 71 nista bili opredeljeni kot pogoj, temveč kot merilo.

V zvezi z vprašanjem izpolnjevanja obrazca "opis funkcionalnih lastnosti opreme" gre opozoriti, da gre za naročnikovo formalno zahtevo oz. zahtevo po določeni obliki ponudbene dokumentacije, katere namen je bil (kot je razvidno iz razpisne dokumentacije) zagotoviti medsebojno primerljivost ter ocenjevanje in vrednotenje ponudb. V skladu z ZJN-1 naročnik v razpisni dokumentaciji postavi različne pogoje, ki se nanašajo na sposobnost in usposobljenost ponudnika, na predmet javnega naročila ali na obličnost same ponudbe. Skupna značilnost vseh naročnikovih pogojev, vsebinskih ali formalnih, je ta, da gre za elemente, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni tako, kot so predvideni v razpisni dokumentaciji, in so (nasprotno od meril) izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Te elemente morajo ponudniki upoštevati in ponudbo formalno predložiti na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, hkrati pa morajo pravilno izpolnjeni in predloženi ponudbeni dokumenti izkazovati, da ponudba oz. ponudnik vsebinsko izpolnjujeta vse pogoje, določene v razpisni dokumentaciji. Vsebinski in formalni pogoji so prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja. Če ponudba oz. ponudnik ne izpolnjujeta katere od zahtev, določene v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti.

Glede na vse navedeno gre skleniti, da vlagateljeve ponudbe, ki v obrazcu "opis funkcionalnih lastnosti opreme" ni imela vpisanih posameznih dokumentov in strani, na katerih je mogoče najti opis zahtevanih funkcionalnosti, oz. ni imela dodanih postavk 70 in 71, glede na dikcijo 11. poglavja dela B. razpisne dokumentacije in ob upoštevanju 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni mogoče šteti kot pravilne.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vprašanje (ne)pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik v obrazcu "prijava" nima navedene dejavnosti centrov. Naročnik je v poglavju 7.4 Navodil ponudnikom določil, kakšna mora biti vsebina obrazca "prijava", v točki 5.1.2 tega obrazca pa je od ponudnikov zahteval navedbo glavnih dejavnosti, ki jih ponudnik dejansko opravlja. Navodila ponudnikom torej niso zahtevala, da se v obrazec "prijava" vpiše dejavnost centrov, kot to navaja vlagatelj, pač pa da se vpišejo glavne dejavnosti, ki jih opravlja ponudnik. Na podlagi vlagateljevih navedb v tem delu zahtevka za revizijo zato ni mogoče ugotoviti, da bi bilo ponudbi izbranega ponudnika mogoče očitati neizpolnjevanje zahteve razpisne dokumentacije, ki se je nanašala na način izpolnitve in vsebino obrazca "prijava".

Po vlagateljevem mnenju je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zato, ker obrazec "prijava" podizvajalca PSI in izpisek iz sodnega registra o registraciji izbranega ponudnika nista vpeta v zapečateno ponudbeno dokumentacijo, kar naj bi tudi kazalo na sum, da sta bila predložena naknadno oziroma nista bila predložena ob oddaji ponudbe. Naročnik je v poglavju 8.3 Navodil ponudnikom določil, na kakšen način naj ponudniki opremijo in označijo ponudbe, pri čemer je navedel: "Zaželjeno je, da so vsi dokumenti iz ovojnice zloženi v mapo, posamezni obrazci ločeni s pregradami zaradi lažjega pregleda ponudbe, povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati (v primeru, da listi ne bodo povezani z vrvico, listi ponudbe ne parafirani z inicialkami ipd., si naročnik pridržuje pravico odprave pomanjkljivosti na javnem odpiranju).". Iz dikcije citiranega določila je razvidno, da povezanost z vrvico in zapečatenost ponudbenih dokumentov ni bila izrecna naročnikova zahteva, pač pa njegova želja, ki je ni mogoče obravnavati kot zahteve razpisne dokumentacije z vidika 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, zato njeno neizpolnjevanje tudi ne more pomeniti nepravilnosti ponudbe. Glede vlagateljevih navedb, da nepovezanost dokumentov kaže na sum, da so bili dokumenti vstavljeni naknadno, pa gre ugotoviti, da vlagatelj ne navaja nobenih konkretnih trditev niti ne predlaga dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati dejstvo naknadne predložitve dokumentov. Vlagatelj zgolj na podlagi nepovezanosti ponudbenih dokumentov z vrvico (kar, kot je bilo že ugotovljeno, z vidika določil razpisne dokumentacije ne more biti razlog za ugotovitev nepravilnosti ponudbe) sklepa, da obstaja sum naknadne predložitve, vendar pa Državna revizijska komisija takim vlagateljevim navedbam ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN ter 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ne more slediti.

Glede vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik terminskega plana ni izpolnil pravilno, gre ugotoviti, da je naročnik v točki 2.1.4 Navodil ponudnikom zapisal: "Ponudnik je v svoji ponudbi dolžan upoštevati terminski plan, (poglavje 11, del A), Knjiga 1 Razpisne dokumentacije. Plan plačil mora slediti planu izpolnitve karakterističnih pogodbenih obveznosti, kot uspešno napredovanje izdelave, tovarniške preizkuse, delne dobave opreme, napredovanje vgradnje, preizkuse po vgradnji, uspešno poskusno obratovanje, prevzeme in drugo.". 11. poglavje Navodil ponudnikom vsebuje terminski plan, ki ga naročnik ni prilagodil spremenjenim okoliščinam (prestavitve roka za predložitev ponudb in posledično podaljšanje postopka oddaje javnega naročila), saj je podpis pogodbe po naročnikovemu terminskem planu predviden za dan 2.2.2004, graditev in preizkušanje sistema pa od dne 3.2.2004 naprej, čeprav je bilo odpiranje ponudb zadnjič prestavljeno na dan 23.4.2004. Izbrani ponudnik je v obrazcu 6.1 Terminski plan upošteval naročnikov (nespremenjen) terminski plan iz razpisne dokumentacije in podpis pogodbe prav tako predvidel za dan 2.2.2004, graditev in preizkušanje sistema pa od dne 3.2.2004 naprej. Vendar pa je izbrani ponudnik obrazcu 6.1 priložil izjavo, v kateri izjavlja, da se bo priložen terminski plan (datumsko določen na osnovi prvotne ponudbe) datumsko prestavil glede na nov rok za oddajo ponudb. Glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni prilagodil terminskega plana, ki ga je nato v svoji ponudbi upošteval izbrani ponudnik, in glede na to, da je izbrani ponudnik terminskemu planu priložil izjavo o ustrezni datumski prestavitvi predvidenih izpolnitvenih ravnanj, ni mogoče ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ne bi izpolnjevala zahteve razpisne dokumentacije oz. da je z vidika 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je parafiran vzorec pogodbe priložil le glavni ponudnik in da vzorec ni niti izpolnjen niti žigosan, podizvajalca izbranega ponudnika pa nista predložila izpolnjenega in parafiranega vzorca pogodbe.

Naročnik je v 6. poglavju Navodil ponudnikom določil, kateri dokumenti sestavljajo ponudbeno dokumentacijo. Vsak dokument je naročnik označil s črko "A" ali "G", pri čemer črka "A" pomeni, da morajo dokument predložiti vsi sodelujoči, črka "G" pa, da mora dokument predložiti poslovodeči partner ali glavni izvajalec. V 8. točki 6. poglavja Navodil ponudnikom je naročnik zahteval predložitev parafiranega vzorca pogodbe, ki ga je označil s črko "A", kar pomeni, da morajo parafiran vzorec predložiti vsi sodelujoči. Tudi v 7. poglavju Navodil ponudnikom, na katerega se sklicuje vlagatelj, je naročnik določil, da mora vsak od sodelujočih v ponudbi, tudi podizvajalci ali partnerji, izpolniti in priložiti obrazce "izjava", "prijava", "parafiran vzorec pogodbe" ter priloge, za katere je to označeno. V dokumentu "Popravek 1 razpisne dokumentacije za javno naročilo z oznako 13/2003-B", z dne 17.9.2003, pa je naročnik razpisno dokumentacijo v tem delu spremenil, saj je v popravku oz. dopolnitvi C zapisal: "Vzorec pogodbe iz točke 6 splošnih razpisnih pogojev morajo parafirati vsi podpisniki pogodbe, torej ponudnik in eventuelni partnerji (v primeru konzorcijskih ponudb). Podizvajalcem te pogodbe ni potrebno parafirati (za podizvajalce se oznaka (A) v tej točki spremeni v (G).". Iz navedenega popravka razpisne dokumentacije je torej razvidno, da podizvajalcem ni bilo potrebno parafirati vzorca pogodbe, pač pa so bili to dolžni storiti ponudnik in morebitni partnerji, zaradi česar ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu z vidika 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna.

Glede načina predložitve vzorca pogodbe pa gre ugotoviti, da je naročnik (kot je bilo že omenjeno) v 6. poglavju Navodil ponudnikom določil, kateri dokumenti sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, pri čemer je za obrazce pod točkami 1 do 7 zahteval njihovo izpolnitev, za vzorec pogodbe pa parafiranje. Način parafiranja je naročnik določil v poglavju 7.8 Navodil ponudnikom, kjer je zapisal: "S parafiranjem vzorca pogodbe (na strani, ki je predvidena za podpis pogodbe) ter s podpisom obrazca "izjava" ponudnik izkaže, da je seznanjen s pogodbenimi določili ter se z njimi strinja.". Iz navedenega je razvidno, da naročnik za vzorec pogodbe ni zahteval izpolnitve, pač pa le parafiranje, pri čemer je določil, da se vzorec pogodbe parafira na strani, ki je predvidena za podpis pogodbe. Zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu zaradi neizpolnitve vzorca pogodbe z vidika 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna.

Vlagatelj dalje navaja, da je podizvajalec PSI vsa zahtevana dokazila v točkah od 1. do 6. iz poglavja 7.9 (Priloge in druga dokazila) razpisne dokumentacije nadomestil z eno samo izjavo, ki ni overjena pred pristojnim organom niti ni dana pod kazensko in materialno odgovornostjo.

Glede teh navedb gre ugotoviti, da je podizvajalec PSI v ponudbi izbranega ponudnika kot dokazilo za izpolnjevanje nekaterih pogojev, ki jih je naročnik določil v poglavju 7.9 Navodil ponudnikom (da je poravnaval davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, da v preteklih petih letih pred pričetkom tega javnega naročila delavci, ki so registrirani zastopniki ponudnika, niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem ter da ponudnik v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki bi bilo povezano z njegovim poslovanjem, oziroma mu ni bila izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila) predložil lastno izjavo. V zvezi z izpolnjevanjem teh pogojev gre opozoriti, da jih je naročnik v razpisni dokumentaciji označil s črko "V", kar v skladu s poglavjem 7.9 Navodil ponudnikom pomeni, da morajo prilogo, ki dokazuje izpolnjevanje posameznega pogoja, predložiti vsi sodelujoči, ne glede na to, ali gre za glavnega ponudnika, partnerja ali podizvajalca.

Peti odstavek 42. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če ima ponudnik sedež v tuji državi, preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Tuji ponudniki (smiselno enako pa to velja, kadar ni določeno drugače, tudi za tuje podizvajalce) torej pogoje iz 41. člena ZJN-1 praviloma dokazujejo z listinami, ki jih izdajajo pristojni organi tuje države, kjer imajo tuji ponudniki (oz. tuji podizvajalci) svoj sedež. V primeru, če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež, državni organi ne izdajajo potrdil, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1, 44. člen ZJN-1 dopušča, da jih lahko tuji ponudniki (oz. tuji podizvajalci) nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež, ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo. Lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima ponudnik svoj sedež, oz. pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, lahko torej tuji ponudniki (oz. tuji podizvajalci) kot nadomestno izjavo za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev predložijo le v primeru, ko v državi, kjer imajo svoj sedež, državni organi ne izdajajo zahtevanih potrdil. Naročnik mora zato v primeru, ko v razpisni dokumentaciji ne določi posebnega načina dokazovanja izpolnjevanja pogojev za tuje ponudnike oz. podizvajalce, v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveriti, ali v državi, kjer ima ponudnik (podizvajalec) svoj sedež, obstajajo pristojni državni organi, ki izdajajo zahtevana potrdila, in posledično ali je glede na dikcijo 44. člena ZJN-1 predložitev nadomestne izjave sploh dopustna.

Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu z 42. členom ZJN-1, in način preveritve teh listin, ureja Navodilo. Navodilo najprej v 4. do 10. členu splošno določa, kateri organi so pristojni za izdajanje dokazil, s katerimi tuji ponudniki dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1. V prilogi pa Navodilo navaja seznam organov tujih držav z opisom običajnih praks dokazovanja obveznih pogojev v tujih državah po 4., 5., 6., 7., 8. in 10. členu Navodila. Navodilo za Zvezno republiko Nemčijo, kjer ima podizvajalec PSI svoj sedež, določa le, da potrdilo o vpisu v register (pogoj iz 1. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1) izda urad, ki vodi enega od registrov (Handelsregister, Handwerksrolle in Vereinsregistrer), pri čemer ta urad izda tudi neuradno informacijo o obstoječem finančnem in pravnem položaju ponudnika. Za ostale pogoje iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1 Navodilo konkretno ne določa, kateri organi so v Zvezni republiki Nemčiji pristojni za izdajo ustreznih dokazil.

Vendar pa zgolj na podlagi dejstva, da Navodilo za Zvezno republiko Nemčijo določa le to, kateri organ izda potrdilo o vpisu v register, medtem ko za izpolnjevanje ostalih pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1 konkretno ne določa, kateri organi so pristojni za izdajo ustreznih dokazil, z uporabo metode argumentum a contrario ni mogoče preprosto sklepati, da v Zvezni republiki Nemčiji ni drugih pristojnih organov, ki bi izdajali ustrezne listine za dokazovanje usposobljenosti ponudnika, kot to navaja naročnik. Prvi odstavek 13. člena Navodila namreč določa, da se seznam sproti dopolnjuje s pristojnimi organi tistih tujih držav, s katerimi Republika Slovenija sklene bilateralne in multilateralne sporazume z določili o vzajemnosti pri oddaji javnih naročil. Drugi odstavek 13. člena Navodila pa določa, da naročnik tujega ponudnika ne sme izločiti, če tuje države ni na seznamu iz priloge, pač pa je dolžan preveriti ustreznost predloženih listin glede na veljavno zakonodajo in običajno prakso tuje države in določila ZJN-1. Iz navedenih določb Navodila je torej razvidno, da so v prilogi Navodila navedeni organi našteti primeroma, ne pa taksativno, zato naročnika ne zavezujejo absolutno. Naročnik je v primeru, ko v seznamu Navodila ni tuje države ali pa za določeno državo niso navedeni vsi pristojni organi, v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb dolžan preveriti, ali v tuji državi obstajajo državni organi, ki izdajajo ustrezna dokazila in ali je predložitev nadomestne izjave v skladu s 44. členom ZJN-1 dopustna. Kot je razvidno iz dokumentacije, naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tega ni storil.

Državna revizijska komisija je z dopisom, 018-142/04-23-1243, z dne 9.7.2004, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN zaprosila za pojasnilo, ali v Zvezni republiki Nemčiji obstajajo organi, pristojni za vodenje registra podjetij, za vodenje evidence o prisilnih poravnavah, stečajih in likvidacijah, za vodenje kazenske evidence pravnih oseb, za vodenje kazenske evidence fizičnih oseb ter za vodenje evidence o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah, in če ti organi obstajajo, ali izdajajo ustrezna potrdila, s katerimi je mogoče dokazovati izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1.

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji je Državni revizijski komisiji posredovalo pojasnilo (dokument z dne 14.7.2004), da v Zvezni republiki Nemčiji obstaja register gospodarskih organizacij pri okrajnem sodišču (Handelsregister beim Amtsgericht), ki je pristojen glede na sedež gospodarske družbe, da evidenco o prisilnih poravnavah, stečajih in likvidacijah vodi pristojno krajevno sodišče (Amtsgericht), da kazensko evidenco vodita zvezni centralni register pri generalnem zveznem tožilcu pri Zveznem sodišču (Der Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof - Dienstell Bundeszentralregister Bonn) in Zvezno ministrstvo za notranje zadeve Bonn ter da evidenco o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah vodi davčna uprava, pristojna glede na sedež gospodarske družbe (Finanzamt). Vsi nemški organi (register, okrajno sodišče, centralna evidenca, zvezno notranje ministrstvo, davčna uprava) izdajajo na prošnjo stranke ustrezna potrdila, pri čemer v Zvezni republiki Nemčiji ne poznajo kazenskih postopkov zoper pravne osebe, temveč le zoper poslovodje. Pravni osebi se lahko prepove opravljanje dejavnosti zaradi protizakonitega ravnanja poslovodje oz. neizpolnjevanja pogojev. O tem, ali pravna oseba izpolnjuje vse pogoje za opravljanje določene dejavnosti, izda potrdilo ustrezen organ občine, kjer ima pravna oseba svoj sedež.

Iz navedenega pojasnila Veleposlaništva Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji je razvidno, da ne obstajajo okoliščine, ki bi dopuščale predložitev nadomestne izjave v skladu s 44. členom ZJN-1, saj obstajajo organi, ki izdajajo ustrezna potrdila, s katerimi lahko tuji ponudniki oz. podizvajalci s sedežem v Zvezni republiki Nemčiji dokazujejo izpolnjevanje pogojev, ki jih je naročnik določil v poglavju 7.9 Navodil ponudnikom. Navedeno pomeni, da ponudbe izbranega ponudnika, ki je za podizvajalca PSI kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja registracije predložil le izpis iz registra, za dokazovanje izpolnjevanja ostalih pogojev pa nadomestno izjavo, z vidika 44. člena v povezavi z 12. in 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot pravilno. Naročnik je bil v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb dolžan preveriti, ali za predložitev nadomestne izjave obstajajo okoliščine, ki jih predvideva 44. člen ZJN-1, in po preverjanju odločiti v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.

Ker je Državna revizijska komisija že na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot pravilne, v skladu z načelom hitrosti (2. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) tudi ni vsebinsko presojala ostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vprašanje pravilnosti izbrane ponudbe, saj ne morejo več spremeniti ugotovitve, navedene v prejšnjem odstavku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 2.000 točk za zahtevek za revizijo, 2% materialnih stroškov (4.000,00 SIT), 20% DDV (40.000,00 SIT) ter 100.000,00 SIT za takso. V obvestilu o nadaljevanju je vlagatelj dodatno zahteval še 600 točk za sestavo izjave, 20 točk za obvestilo stranki, 2% materialnih stroškov in 20% DDV. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo. Za zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala stroške za takso v višini 100.000,00 SIT, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.000 odvetniških točk z 20% DDV (264.000,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od te postavke (5.280,00 SIT). Za obvestilo o nadaljevanju postopka pa je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala potrebne stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk z 20% DDV (6.600,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od te postavke (132,00 SIT). Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v znesku 376.012,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov naročnika, nastalih z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrniti.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26.7.2004


Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Odvetnica Milena Sevnik Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana
- Odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, Ljubljana
- C&G zastopanje, svetovanje in inženiring d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana