Na vsebino
EN

018-250/04 DARS d.d.

Številka: 018-250/04-25-2153
Datum sprejema: 24. 11. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Metode Hrovat kot predsednice senata, člana Francija Kodele kot poročevalca senata in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za izvedbo elektro in strojnih instalacij v predorih Trojane in Podmilj AC Celje-Ljubljana, odsek Vransko-Blagovica; pododsek Trojane-Blagovica od km 79,320 do km 87,507 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje GEMMO IMPIANTI S. p. A., Arcugnano (VI), Viale dell'Industria 2, Italija, ki ga zastopa Odvetniška družba COLJA, ROJS & PARTNERJI, o.p., d.n.o., Tivolska cesta 48, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.11.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, ki je vsebovana v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije, z dne 04.10.2004, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predhodni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, z dne 21.03.2003, pod številko objave 2003/S 57-049138 in v Uradnem listu RS, št. 31/03, z dne 28. 03. 2003, pod številko objave Ob-90955
Naročnik je dne 11.11.2003 sprejel sklep št. 2003/00556 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, v naslednjem obsegu del:
SKLOP I: Izvedba elektrostrojnih del za predor Trojane
SKLOP II: Izvedba elektrostrojnih del za predor Podmilj
SKLOP III: Ostala elektrostrojna dela na pododseku Trojane - Blagovica (SDH oprema, klic v sili - tehnološki del, vremenske postaje).
Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 20-21, z dne 05.03.2004, pod številko objave Ob-6319/04 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, z dne 18.03.2004, pod številko objave 2004/S 55-046812.
Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/556, z dne 28.06.2004, ponudnike obvestil, da predmetnega javnega naročila ne bo oddal, ker so bile vse štiri prejete ponudbe nepravilne ter da bo predmetni postopek oddaje javnega naročila nadaljeval po postopku s pogajanji ob upoštevanju določila 1. točke tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).

Naročnik je z dopisom št 402-26/04/MP/2004/00556, z dne 22.07.2004 vse štiri ponudnike (kandidate), ki so oddali ponudbe v predhodno izvedenem odprtem postopku pozval k predložitvi ponudb po postopku s pogajanji.

Naročnik je prejel štiri pravočasne ponudbe, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/04-RPP-MP/2003/00556, z dne 18.08.2004.

Dne 02.09.2004 je naročnik sprejel sklep, s katerim je obvestil kandidate, da je le kandidat SCT d.d., Ljubljana predložil pravilno in sprejemljivo ponudbo in bo pozvan na pogajanja. K navedenemu sklepu je bil priložen zapisnik naročnikove komisije za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, z dne 02.09.2004, iz katere izhajajo razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in ponudbe podjetja Siemens d.o.o., Ljubljana ter ugotovitev o tem, da kandidat J.V. Iskra sistemi d.d., Ljubljana ni predložil ponudbe pač pa zgolj dopis št. C-5565/TM, z dne 17.08.2004.

Vlagatelj je z dopisom v angleškem jeziku, z dne 06.09.2004 od naročnika zahteval, da odloži licitacijo (izvedbo pogajanj) vsaj za 7 dni in mu omogoči, da dokaže, da je njegova ponudba v celoti skladna s prejeto razpisno dokumentacijo. Vlagatelj je v istem dokumentu še zapisal, da sta kandidatu SCT d.d., Ljubljana manjkala vsaj dva potrebna in obvezna dokumenta. Vlagatelj je zahteval od naročnika, da naj predmetnega javnega naročila ne odda, sicer bo uveljavil postopke za uveljavitev svojih pravic. Vlagatelj je še obvestil naročnika, da je formalno že imenoval svojega pravnega zastopnika.

Vlagatelj je naročniku po telefaksu posredoval vlogo, z dne 08.09.2004, s katerim je zahteval, da naročnik sklep, z dne 02.09.2004 razveljavi oziroma spremeni tako, da se tudi vlagatelja pozove na nadaljnja pogajanja, oziroma podrejeno, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi.
Vlagatelj navaja, da je predložil vse analize C, C1, D in D1 za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednosti postavk posameznega predračuna za dela razpisana na osnovi enotnih cen ter da so bile vse analize izdelane na popolnoma transparenten način za posamezne postavke. Z analizo posameznih postavk je mogoče iz priloženih analiz ugotoviti, da so sestavljene iz elementarnih cen, v katerih so zajeti: materiali, ročno delo, transport in dodatni stroški. Vrednosti, ki se nanašajo na splošne stroške, dobiček, itd., so bile vračunane posamezno zaradi večje razvidnosti osnovnih stroškov in da bi bila zagotovljena večja možnost kontrole za eventualna dodatna dela. Zgoraj omenjene osnovne cene (brez splošnih stroškov in dobička podjetja) so: ročno delo, ki točno odgovarja vrednosti, ki se nahaja v tabeli "D", transport, ki se nahaja v tabeli "C", upoštevale so se tako v analizi kot v tabeli v vrednosti 2% od materiala, podatki v tabeli C1 in D1, ki imajo manjšo pomembnost glede na globalno vsoto del, pa so bili prikazani po tipu dela v odstotkih.
Vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila kršil več določb ZJN-1, med njimi predvsem načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1 in še posebej načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev iz 4. člena ZJN-1.
Vlagatelj priglaša stroške v višini plačane takse in 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka ter 20% DDV.

Vlagatelj je z dokumentom št. 402-26/04, z dne 10.09.2004 naročniku posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 06.09.2004 ter dodatni zahtevek za revizijo in zahtevo za vpogled v spis. Vlagatelj je vlogo dopolnil z originalnim dokazilom o plačilu takse.
Vlagatelj predlaga, da naročnik odločitev iz sklepa, z dne 02.09.2004 v celoti razveljavi oziroma spremeni tako, da se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna oziroma, da se vlagatelja pozove na nadaljnja pogajanja, oziroma podrejeno, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi. Hkrati zahteva vlagatelj tudi vpogled v celoten spis oziroma v celotno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer tako v naročnikovo dokumentacijo, kot tudi v ponudbo ponudnika SCT d.d., Ljubljana.
Vlagatelj poudarja, da je njegov prikaz analize za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednosti postavk posameznega predračuna izdelan na popolnoma jasen način in z namenom, da se omogoči kar največja transparentnost, zato ne držijo ugotovitve naročnika, ki je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno. Vlagatelj je namreč predložil vse zahtevane analize iz obrazcev C, C1, D in D1 za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednosti postavk posameznega predračuna za dela razpisana na osnovi enotnih cen. Iz analiz je razvidno, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) razvidne in enake kot izhajajo iz prilog v obrazcih, ne le za obrazec D, ampak tudi za obrazce C, C1 in D1, pri čemer so vrednosti, ki se nanašajo na splošne stroške, na dobiček in podobno vračunane posamezno, predvsem zaradi večje razvidnosti osnovnih stroškov in da bi se na ta način omogočila večja možnost kontrole s strani naročnika. Iz analize tako izhaja, da osnovna cena (brez splošnih stroškov in dobička podjetja) za delo natanko ustreza vrednosti, ki se nahaja v obrazcu "D", isto velja za transport, ki ustreza vrednosti v obrazcu "C", pri čemer so splošni stroški upoštevani tako v obrazcih kot v analizi v višini 2% od vrednosti materiala, medtem ko so podatki v tabeli C1 in D1, ki imajo manjšo pomembnost glede na globalno vsoto del, prikazani po tipu dela v odstotkih.
Vlagatelj nadalje navaja, da ponudba SCT d.d., Ljubljana ni pravilna, kar je razvidno tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 18.08.2004. Ponudnik SCT d.d., Ljubljana namreč nekaterih dokumentov ni predložil in med njimi tudi izjave, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev in izjave, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe.
Vlagatelj še opozarja, da je naročnik v predmetnem postopku izdal vmesni sklep, s katerim je odločil, kateri od ponudnikov naj bi bili sposobni za pogajanja oziroma kateri ne. Takšno ravnanje je v nasprotju s pravili, ki urejajo postopek s pogajanji (postopek s pogajanji je namenjen poleg pogajanju o ceni predvsem razčiščevanju vprašanj in nejasnosti v posameznih ponudbah), kakor tudi v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Naročnik namreč predmetni postopek pelje tako, da želi iz le-tega izključiti ponudnika, ki je za 80 mio SIT cenejši od SCT d.d., Ljubljana, nato pa pogajanja izvesti le z enim ponudnikom (SCT d.d., Ljubljana), čigar ponudba je bila nepravilna. Na ta način je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in v nasprotju z načelom transparentnosti postopka (6. člen ZJN-1). Naročnik je kršil tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).
Vlagatelj priglaša stroške v višini plačane takse (200.000,00 SIT) in 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka ter 20% DDV.

Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 402-14/04 2004/00556, z dne 15.09.2004 pozval naj se opredeli, v katere dele naročnikove in ponudbene dokumentacije, želi vpogledati.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.09.2004 naročnika obvestil, da želi vpogledati tako v celoten naročnikov spis kakor tudi v ponudbo SCT d.d., Ljubljana, vključno z vsemi dokumenti, dokazili in potrdili, ki jih je bilo potrebno priložiti v skladu z zahtevani iz razpisne dokumentacije, še zlasti pa dokumente, dokazila in potrdila iz poglavja 1, poglavja 5, poglavja 6, poglavja 7 in poglavja 10.

Kandidat SCT d.d., Ljubljana je dne 22.09.2004 naročniku sporočil, da ne dovoli vpogleda v katerikoli del njegove ponudbe, razen v tiste, ki jih zakonodaja opredeljuje kot javne, predvsem pa ne dovoli vpogleda v poglavje 5 (ponudba - celotno poglavje), v poglavje 6 (predračun - celotno poglavje), v poglavje 7 (obrazec pogodbe - celotno poglavje) in v poglavje 10 - sposobnost (in sicer v prilogo 5.1 e - potrdilo o poravnanih davkih, v prilogo 5.1g - poročilo o finančnem stanju ponudnika, v prilogo 5.1i - seznam potrebne opreme, v prilogo 5.1j - seznam kadrov, v prilogo 5.1k - seznam podizvajalcev, v prilogo 5.1l - potrdilo o dostopu do finančnih virov, v prilogo 5.1m - podatki o bankah, v prilogo 5.1o - delovne metode in v prilogo 5.1p - prospekti).

Vpogled v dokumentacijo je bil izveden dne 22.09.2004, o čemer je sestavljen zapisnik (dokument št. 402-26/04-RPP-ŽP).

Vlagatelj je vložil dopolnitev zahtevka za revizijo ter nov zahtevek za revizijo (zaradi onemogočitve vpogleda v razpisno dokumentacijo) in nov zahtevek za vpogled v spis in ponudbeno dokumentacijo, z dne 23.09.2004. Vlagatelj navaja, da je bil dne 22.09.2004 opravljen postopek vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, na katerem ga je naročnik seznanil, da je kandidat SCT d.d., Ljubljana v celoti zavrnil možnost vpogleda v katerikoli del svoje ponudbe.
S takšno odločitvijo se vlagatelj ne strinja ter predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija tudi navedeno kršitev upoštevata pri svoji odločitvi ter da vlagatelju omogočita ponoven vpogled v ponudbeno dokumentacijo.
Vlagatelj meni, da stališče, ki ga je zavzel naročnik, in sicer da je poslovna skrivnost vse kar določi posamezni ponudnik, onemogoča ostalim ponudnikom, da bi lahko vložili z dokazom podkrepljen in/ali obrazložen revizijski zahtevek. Hkrati pa takšno stališče tudi ni v skladu z zakonom in dosedanjo prakso Državne revizijske komisije. Glede na to, da se je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo izrecno skliceval na dejstvo, da ponudba SCT d.d., Ljubljana ni bila pravilna (kar izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb), je želel vpogledati v le-to ne le vsebinsko temveč tudi formalno in ugotoviti, ali je podjetje SCT d.d., Ljubljana predložilo vse v razpisni dokumentaciji zahtevane dokumente. Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na vrsto odločitev Državne revizijske komisije in navaja, da bi moral naročnik v obravnavanem primeru sam odločiti kateri podatki lahko ob morebitnem razkritju vlagatelju prinesejo konkurenčno prednost ter vpogled v te dele ponudbe zavrniti, v ostale dele pa dovoliti.
Vlagatelj še dodaja, da ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo naročnik ni ravnal v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP), saj v zapisnik ni hotel vključiti vlagateljevih ugovorov. Tako je vlagatelj v zapisnik le samoiniciativno dopisal svoje nasprotovanje naročnikovi odločitvi.

Naročnik je izdal dokument št. 402-14/04-556, z dne 27. 09. 2004, s katerim je vlagatelja obvestil, da je njegov zahtevek za revizijo zavrnil. Navedenemu dokumentu je priložil zapisnik seje strokovne komisije, z dne 24.09.2004, v katerem so navedeni razlogi za zavrnitev zahtevka, kot sledijo v nadaljevanju.
Naročnik ugotavlja, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo pravilno vložen dne 10.09.2004, ko je bil naročniku vročen po pošti s povratnico, skupaj s priloženim pooblastilom vlagatelja Odvetniški družbi Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Ljubljana.
Glede vlagateljevega dopisa, z dne 06.09.2004, ki je bil naročniku posredovan v angleškem jeziku in na katerega je naročnik odgovoril v smislu poslovne korespondence, naročnik navaja, da ga ni štel kot zahtevek za revizijo, saj le-ta ni bil niti poimenovan kot zahtevek za revizijo, niti ni, ob upoštevanju določil 12. člena ZRPJN, vseboval osnovnih sestavin zahtevka za revizijo.
Naročnik dalje navaja, da tudi "zahtevka za revizijo", ki mu ga je vlagatelj posredoval po telefaksu dne 08.09.2004, ne more obravnavati, saj ni bil vložen na način, ki ga določa 12. člen ZRPJN. Prispelega telefaksa ni mogoče šteti kot vročitev zahtevka za revizijo v elektronski obliki, overjeni s kvalificiranim potrdilom. V 1. točki 2. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000, 30/2001, 25/2004 in 73/2004) so podatki v elektronski obliki definirani kot podatki v elektronski obliki, ki so oblikovani, shranjeni, poslani, prejeti ali izmenljivi na elektronski način.
Naročnik ugotavlja, da je vlagatelja kot ponudnika, ki je predložil nepravilno ponudbo že v predhodno izvedenem odprtem postopku, v obvestilu o oddaji naročila, z dne 28.06.2004 natančno seznanil z zahtevami razpisnih pogojev in navodil, ki se nanašajo na pravilen prikaz podatkov v zahtevanih analizah, kakor tudi kalkulativnih elementov po prilogah k ponudbi. Neskladje z zahtevami razpisnih pogojev, ki se nanaša na analize in kalkulativne elemente, je bilo vlagatelju opisano tudi v protokolu, kjer je izrecno navedeno: "Kandidat navedene ugotovitve upošteva pri analizah cen in prilogah C, C1, D in D1, ki jih je dolžan predložiti v postopku s pogajanji.". V zapisniku seje komisije, z dne 02.09.2004, ki je bil vlagatelju kot priloga posredovan z obvestilom kandidatom o sklepu naročnika, z dne 02.09.2004, je jasno navedeno, da cene virov iz priloge v obrazcu D niso enake cenam, navedenim v analizah. V točki 13.1 b) 7 je natančno navedeno, da morajo biti cene po enoti mere postavk enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke. Prikaz analize mora biti pregleden tako, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih C, C1, D in D1 (poglavja 5 - ponudba), razvidne in enake, kot so navedene v analizi. Vlagatelj navedene zahteve ni izpolnil, zato njegove navedbe, po katerih naj bi bilo iz analiz razvidno, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) razvidne in enake, kot izhajajo iz prilog v obrazcih, ne le za obrazec D, ampak tudi za obrazce C, C1 in D1, ne ustrezajo dejanskemu stanju.
Naročnik ugotavlja, da bi morali biti splošni stroški, dobiček itd., v skladu z zahtevami iz točke 13.1 b) 7, ali že vključeni v cene po enoti virov (priloge C, C1, D in D1), ali posebej prikazani v vseh analizah, npr. kot enoten faktor. Vlagatelj pa ima v analizi posebej prikazano vrednost oz. strošek dela, posebej pa režijske stroške, stroške gradbišča in dobiček podjetja v absolutnem znesku, vendar teh stroškov pri vrednosti dela v prilogi D ne izkazuje. Osnovna cena za delo sicer res ustreza vrednosti iz obrazca D, vendar pa ni enaka ceni v analizi, kjer so posebej prikazani režijski stroški, stroški gradbišča in dobiček podjetja, ki tudi niso enaki pri vseh analiziranih postavkah, temveč jih vlagatelj poljubno kalkulira, v zelo različnih vrednostih, oziroma v različnem razmerju do cene po enoti mere vira (npr. na delo) ali do cene po enoti mere postavke. Takšen prikaz stroškov pa naročniku ne omogoča niti ustreznega nadzora niti ustrezne računske kontrole pri eventualnih dodatnih delih, saj so vrednosti režijskih stroškov, stroškov gradbišča in dobiček podjetja navedene poljubno pri vsaki analizi v različni korelaciji brez korelacije do osnovnih virov ali cene po enoti mere. Kot izhaja iz vlagateljeve ponudbe, točneje iz vlagateljevih analiz, niso niti cene materiala po enoti mere, niti cene transporta po enoti mere, niti cene mehanizacije po enoti mere v analizah enake kot v prilogah D1, C1 in C. Vlagatelj npr pri postavki z oznako N 12 9 00063, z opisom kabel tipa NYY, prereza 4ď"´150 mm2 v analizi navaja za material kabel tipa NYY z enotno ceno 4.607,68 SIT/m1, v prilogi D1 - podatki o materialu pa tega materiala sploh ni navedenega. V tej prilogi vlagatelj navaja vrednosti za posamezno skupino poglavij npr. gradbena dela, razsvetljava itd., kar naročniku ne omogoča ustreznega nadzora pri eventualnih dodatnih delih, čemur je namenjena zahteva razpisnih pogojev iz točke 13.1 b) 7, ki je vlagatelj ni izpolnil. Vlagateljeva navedba, po kateri iz analize izhaja, da osnovna cena (brez splošnih stroškov in dobička podjetja) natanko ustreza vrednosti v obrazcu C tudi za transport (pravilno priloga C1), pri čemer naj bi bili splošni stroški upoštevani tako v obrazcih kot v analizi v višini 2% od vrednosti materiala, medtem ko naj bi bili po vlagateljevih navedbah podatki v tabeli C1 in D1, ki imajo manjšo pomembnost glede na globalno vsoto del, prikazanih po tipu dela v odstotkih, ne drži, ker so prikazani v vrednosti 2% od vrednosti materiala le notranji transport, vrednost zunanjega transporta pa je zajeta v ceni materiala, ker v prilogo D1 ni izpolnjena kolona zunanjega transporta, ki jo je bil vlagatelj sicer dolžan izpolniti. V prilogi D1 material tudi ni prikazan v skladu z zahtevo iz točke 13.1 b) 7 navodil po enoti mere, temveč po skupinah del. Namen zahteve po prikazu kalkulativnih elementov iz prilog C, C1, D, D1 in enakih cen v analizah je tudi transparenten prikaz vrednosti različnih načinov npr. transporta, ki so zato tudi različno ovrednoteni. Ker je vlagatelj vkalkuliral ceno notranjega transporta v odstotku in zunanji transport, ki je stroškovno pomembnejši v ceni materiala, oziroma v prilogi D1, v koloni z nazivom cena zunanjega prevoza, vrednosti ni vpisal, ni izpolnil zahteve iz točke 13.1 b) 7 navodil.
Naročnik je zavrnil tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na domnevno nepravilnost ponudbe, ki jo je predložilo podjetje SCT d.d., Ljubljana. Naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija, v predhodno izvedenem odprtem postopku, v poglavju 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 9 (vsebina razpisne dokumentacije), navajala tudi sestavne dele poglavja 10 (sposobnost), med katerimi so bile navedene tudi tri izjave (izjava, da ponudnik sprejema pogoje razpisa, izjava ponudnika, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev in izjava ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe). Vzorci navedenih izjav so priloženi v poglavje 10. Ker so navedene tri izjave, v predhodno izvedenem odprtem postopku, vsi ponudniki pravilno predložili, le teh, razen izjave, da kandidat sprejema pogoje iz dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji, niso bili dolžni predložiti. Protokol je zato vseboval le predložitev izjave, da kandidat sprejema pogoje iz dokumentacije v postopku s pogajanji. V protokolu je namreč jasno navedena tudi dokumentacija, ki so jo kandidati dolžni predložiti v ponudbi. Pri poglavju 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe je jasno zapisano, da le-tega kandidatom ni potrebno ponovno predložiti, temveč se bodo upoštevala potrjena navodila iz predhodno izvedenega odprtega postopka. Pri poglavju 10 je med drugim navedeno "Izjava ponudnika, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi pogojev - kot pri poglavju 1, Izjava ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe - kot pri poglavju 1.". Iz navedenih določil protokola nesporno izhaja, da predmetnih zahtev kandidatom ni bilo potrebno priložiti, ker so jih predložili že v predhodno izvedenem odprtem postopku. V zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 18.08.2004, so sicer pomotoma res navedene vse tri zgoraj navedene izjave, ki jih je vlagatelj tudi predložil, čeprav v postopku s pogajanji, niso bile zahtevane. Kandidat SCT d.d., Ljubljana izjave ponudnika, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev in izjave ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe, ni predložil, vendar to ni razlog za zavrnitev njegove ponudbe kot nepravilne, saj predložitev navedenih izjav s protokolom ni bila zahtevana.
Brez pravne podlage so tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na izvedbo postopka oddaje javnega naročila s pogajanji. Naročnik je ravno z namenom zagotovitve spoštovanja vseh temeljnih načel javnega naročanja, s protokolom vnaprej določil postopek, po katerem se bodo pogajanja vršila. Protokol je vseboval tudi določilo, po katerem bo komisija ocenila pravilnost in sprejemljivost predloženih ponudb pred izvedbo samih pogajanj. Kandidati so bili dolžni predložiti pravilne in sprejemljive ponudbe, da bi se lahko udeležili pogajanj. Ocena pravilnosti in sprejemljivosti ponudb pred izvedbo pogajanj je bila namreč predvidena s protokolom. Naročnik je ponudbe ocenil v skladu z zahtevami iz razpisnih pogojev in svoje ugotovitve posredoval vsem kandidatom. Kandidati so bili seznanjeni tudi z možnostjo pravnega varstva v odprtem roku do prejema odločitve naročnika. Naročnik v skladu z določili ZJN-1 kandidatov res ni bil dolžan predhodno seznaniti s pravilnostjo njihovih ponudb, vendar pa obvestilo kandidatom o oceni njihovih ponudb, nikakor ne pomeni kršitve temeljnih načel ZJN-1, temveč zagotavlja njihovo spoštovanje in konkretizacijo.
Na koncu naročnik še navaja, da ne more pritrditi vlagateljevi ugotovitvi, po kateri naj bi naročnik (na podlagi dopisa podjetja SCT d.d., Ljubljana) zavzel stališče, da so vsi deli ponudbene dokumentacije, ki niso javni po zakonu, poslovna skrivnost ter jih naročniku ni potrebno razkriti. Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-4/00, iz katere izhaja njeno stališče, da naročnik ne more sam (namesto ponudnika) opredeliti, kateri deli ponudnikove ponudbe niso poslovna skrivnost. Do tega vprašanja se namreč lahko opredeli le ponudnik sam. Vlagatelj ni izrecno navedel, da želi vpogled v ponudbo podjetja SCT d.d., Ljubljana, v delu, ki se nanaša na izjavo kandidata, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev in na izjavo ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe. Naročnik ponovno navaja, da navedenih izjav kandidat SCT d.d., Ljubljana nesporno ni predložil. Zato ni razloga za vpogled v ta del ponudbene dokumentacije kandidata SCT d.d., Ljubljana. Vlagateljeva navedba, po kateri iz odločbe Državne revizijske komisije št. 018-4/00 izhaja, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, ni sporna. Kandidat SCT d.d., Ljubljana ni označil celotne ponudbe kot poslovno skrivnost, temveč se je le opredelil do vlagateljevih navedb, s katerimi je zahteval vpogled v določene dele njegove ponudbe. Naročnik pri tem ni sprejel samostojne odločitve, temveč je bil dolžan upoštevati odločitev kandidata SCT d.d., Ljubljana. Naročniku tudi ni razumljiv del naslova vlagateljeve vloge "nov zahtevek za revizijo zaradi onemogočitve vpogleda v razpisno dokumentacijo", saj je bila razpisna dokumentacija posredovana vsem kandidatom, predvsem pa vloga tudi sicer nima elementov novega revizijskega zahtevka. Naročnik še navaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v celotno naročnikovo dokumentacijo, ne le v "mapo, v kateri je bila korespondenca naročnika s ponudniki". Vlagateljeve navedbe, da naročnik v zapisnik o vpogledu v dokumentacijo ni hotel vključiti vlagateljevih ugovorov ne ustrezajo dejanskemu stanju poteka postopka vpogleda, kar je mogoče preveriti na video posnetku.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.10.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj opozarja, da je naročnik s svojim ravnanjem v predmetnem postopku, še dodatno in ponovno z odločitvijo z dne 27.09.2004, kršil pravice vlagatelja v predmetnem postopku. Naročnik je storil praktično vse, da bi vlagatelja onemogočil pri nameri, da bi ustrezno preveril transparentnost naročnikovega ravnanja v predmetnem postopku, vključno s tem, da je naročnik vlagatelju najprej onemogočil vpogled v spis predmetnega javnega naročila, nato pa je kljub vlagateljevemu pisnemu protestu in zahtevku, enostavno zavrnil vse vlagateljeve zahteve (pri tem je povsem nesprejemljivo sprenevedanje naročnika, da mu ni razumljiv naslov vlagateljeve zadnje vloge "nov zahtevek za revizijo zaradi onemogočitve vpogleda v razpisno dokumentacijo", saj je seveda jasno, da gre pri novem zahtevku vlagatelja za zahtevek zoper naročnikovo ravnanje, z dne 22.09.2004, ki predstavlja dodatno kršitev vlagateljevih pravic s strani naročnika, in zoper katero je vlagatelj vložil dodaten in nov zahtevek za revizijo). Z ravnanjem, s katerim mu je naročnik najprej zavrnil vpogled v spis ter nato, kljub ponovni pisni zahtevi vlagatelja po vpogledu, enostavno zavrnil vse njegove zahteve ter odločil v zadevi pa je naročnik seveda tudi grobo kršil vlagateljevo pravico do pravnega sredstva. Vlagatelj predlaga, da revizijski organ pri presoji naročnikove odločitve, z dne 27.09.2004, poleg zahtevka vlagatelja z dne 06.09.2004 in l0.09.2004, še posebej in prvenstveno obravnava vlagateljevo zahtevo z dne 23.09.2004, ki se nanaša na vpogled v spis predmetnega javnega naročila, in vlagatelju, glede na zakonska določila in dosedanjo prakso Državne revizijske komisije, omogoči dejanski in vsebinski vpogled v spis predmetnega javnega naročila. Le tako bo vlagatelj lahko ustrezno dopolnil zahtevka z dne 06.09.2004 in l0.09.2004 in v predmetnem postopku lahko podal ustrezno obrazloženo in utemeljeno pravno sredstvo.
Glede vsebinskega dela vlagateljevega zahtevka za revizijo pa vlagatelj opozarja, da se nikakor ni mogoče strinjati z ugotovitvami naročnika, saj je vlagatelj predložil celotno zahtevano dokumentacijo v skladu z razpisno dokumentacijo in protokolom. Vlagatelj je namreč predložil tako pet zahtevanih analiz cenovno največjih postavk, kot tudi priloge obrazcev "C", "Cl", "D", "Dl" in glede tega opozarja, da se v točki 13.1 b) 7 zahteva, da morajo biti analize transparentne, v navedenih določbah pa nikakor ni navedeno, da se vrednosti splošnih stroškov, stroškov gradbišča in dobičkov podjetja, ne morejo posebej prikazati. Glede na to, da razpisni dokumentaciji ni bilo nobenega vzorca, na kakšen način naj bi se prikaz zahtevanih podatkov predložil, je vlagatelj tako priloge in analize podal na najbolj prikladen način, da bi se tako v čim večji meri zagotovila transparentnost in jasnost. Vlagatelj podaja nekatere primere, kako so bile pripravljene zgoraj navedene vlagateljeve tabele oz. analize:
Priloga "C": Ker zaradi vlagateljeve tehnologije izvedbe (elektromehanično montiranje) ni potrebe po napeljavi gradbišča za proizvodnjo (na primer napeljavo za betoniranje ali za pripravljanje bitumna) je vlagatelj navedel samo podatek glede na mobilno delavnico v vrednosti 119.500,00 SIT (9. kolona). Ta vrednost predstavlja v celotni vrednosti ponudbe v višini 4.809.907.356,44 SIT le 0.0025% odstotka. Vsota je tako nizka in tako nepomembna, da je bila asimilirana v analizi "Splošni stroški, stroški gradbišča in dobički podjetja" (kot se to na primer nahaja v tabeli N 12 9 00063 vrsta d), upoštevaje dejstvo, da drugačne zahteve iz razpisne dokumentacije v točki 13.1 b) 7 ne izhajajo.
Priloga "C 1": Prikazana so vozila, za katera je vlagatelj mnenja, da so zadostna za izvedbo del javnega naročila. Zaradi nepomembnega števila vozil, ki ne povzročajo večjih stroškov, je tako vlagatelj tudi to postavko prikazal v analizi pod "Splošni stroški, stroški gradbišča in dobički podjetja" (kot se to nahaja v tabeli N 12 9 00063 vrsta d).
Priloga "D": Vlagatelj je prikazal različne postavke potrebne za izvajanje del (2. kolona), s količino za vsako posamezno postavko (3. kolona) in čas izvajanja (4. kolona); v 5. in 6. koloni pa je vlagatelj prikazal stroške, ki vlagatelja bremenijo na mesec in na uro. Te stroške je vlagatelj ponovil v postavki "delovna sila" v tabelah analize (kot se to na primer nahaja v tabeli N 12 9 00063 vrsta c).
Priloga "D 1": Vlagatelj je nanizal vse vrste potrebnega materiala za izvajanje del (2. kolona) in ker v točki 13.1.b) 7 ni bilo nobenega posebnega navodila, kako naj se takšne postavke prikažejo, je vlagatelj navedel najpomembnejše postavke. Pri tem je potrebno poudariti, da je npr. v 6. koloni prikazana nabavna vrednost, v 8. koloni pa vrednost prevoza in organizacija blagovnega prometa na gradbišču in uskladiščevanje posameznega materiala, ki predstavlja vrednost v višini 2% vrednosti materiala (in kot je tudi prikazano v postavki "Prevoz in organizacija blagovnega prometa na gradbišču in vskladiščevanje" v analizi in kot se to na primer nahaja v tabeli N 12 9 00063 vrsta e).
Vlagatelj je s podrobno analizo vsake posamezne postavke naročniku dal možnost večje preglednosti in računske kontrole za eventualna dodatna dela. Ker se je vlagatelj tako držal načela maksimalne transparentnosti in jasnosti, je vlagatelj tudi predložil analizo petih cenovno najpomembnejših postavk. Če namreč analiziramo npr. primer tabelo N 12 9 00063 je v njej navedeno:
a) Nabava kabla tip NYY s 4 prevodniki in s prerezom od 150 mmq;
b) Nabava steznikov za identificiranje in drugi pribor za instalacijo;
c) Polaganje kabla (stroški na uro za električarja za postavljanje kablov - ure za delovno silo);
d) Splošni stroški, stroški gradbišča in dobiček podjetja;
e) Prevoz in organizacija blagovnega prometa na gradbišču in vskladiščevanje.
Tako je v prvi postavki pod (a) prikazan strošek za nabavo kabla po metru, v drugi postavki pod (b) je prikazana vrednost eventualnega pribora za instaliranje za navedeni meter, vrednost po uri pa je nato prikazana pod (c) v tabeli D (8. kolona), s katero se pomnožijo ure za postavljanje kabla po metru. Vsota vseh zgoraj nanizanih stroškov je podana v vsoti (d), ki je ustrezna splošnim stroškom, stroškom gradbišča in dobičku podjetja. Ta zadnja postavka vsebuje vse vrednosti, ki prispevajo k oblikovanju cene končne ponudbe.
Da bi bili podatki jasnejši je vlagatelj vsoti prvotnega stroška dodal 15% za splošne stroške podjetja in 12% za dobiček podjetja in za vsako posamezno postavko vrednost, ki je na podlagi vlagateljeve presoje različna in odvisna od tipologije napeljave. V skladu z največjo možno transparentntostjo ponudbe, so bili "stroški za prevoz in organizacijo blagovnega prometa na gradbišču in vskladiščevanje" upoštevani v posebni postavki, ki jo je mogoče dobiti z enostavnim matematičnim preračunom 2% vrednosti nabave materiala (8. kolona, priloga D 1), medtem ko je, tako kot je prikazano v vsaki analizi, prevoz materiala na gradbišče (7. kolona, priloga D1) že vključen v ceno materiala. Iz seštevka vseh zgoraj navedenih vrednosti pa tako izhaja ponudbena cena po enoti (f), ki povsem odgovarja prikazanemu strošku po metru.
Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega vlagatelj ponovno poudarja, da je naročnikovo ravnanje v predmetnem postopku neustrezno in neutemeljeno tudi z vsebinskega vidika, zato vlagatelj revizijskemu organu ponovno predlaga kot je predlagano v dosedanjih vlagateljevih vlogah, v predmetnem postopku.
Vlagatelj priglaša stroške za sestavo zahteve za nadaljevanja postopka v višini 500 odvetniških točk in 20% DDV.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 07.10.2004 (dopis št. 402-14/04-556) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) dne 09.11.2004 za strokovno mnenje zaprosila doc. dr. Jurija Modica (v nadaljevanju: strokovnjak). Državna revizijska komisija je strokovnjaku posredovala vse relevantne dokumente (razpisno dokumentacijo iz predhodno izvedenega odprtega postopka, protokol št. 402-26/04-RPP/IP-556, z dne 20.07.2004 z dodatkom št. 1 in pojasnilom št. 1, naročnikov sklep, z dne 02.09.2004 z zapisnikom komisije, zahtevek za revizijo št. 402-26/04, z dne 10.09.2004, sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo št. 402-14/04-556, z dne 27.09.2004 in zapisnik komisije, z dne 24.09.2004 ter ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ponudnika SCT d.d., Ljubljana). Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 15.11.2004 in ga posredovala naročniku, vlagatelju in podjetju SCT d.d., Ljubljana. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 22.11.2004 posredoval pripombe na strokovno mnenje.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot kandidat, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sprejema vse naročnikove razloge, zaradi katerih vlagateljevim vlogam, in sicer dokumentu, z dne 06.09.2004 (dokumentu v angleškem jeziku), dokumentu, z dne 08.09.2004 ("Zahtevek za revizijo", ki je bil naročniku posredovan po telefaksu) in dokumentu, z dne 23.09.2004 ("Dopolnitev zahtevka za revizijo ter nov zahtevek za revizijo zaradi onemogočitve vpogleda v razpisno dokumentacijo ter nov zahtevek za vpogled v spis in ponudbeno dokumentacijo") ni podelil statusa revizijskih zahtevkov. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj, ne glede na navedeno, pri uveljavljanju svojih pravic in pravnih koristi ni v ničemer prikrajšan, saj izhajajo vsi njegovi očitki prav iz (edino) pravilno vloženega zahtevka za revizijo, z dne 10.09.2004 (dokument št. 402-26/04).

V obravnavanem primeru je morala Državna revizijska komisija najprej preveriti ugotovitev naročnika o tem, da je vlagateljeva ponudba nepravilna ter jo je kot tako potrebno zavrniti v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 (pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Vlagatelj namreč očita naročniku, da je naročnikova ugotovitev o tem, da ni ravnal v skladu s točko 13.1 b).7 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zmotna in nepravilna.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila je naročnik v točki 13.1 b).7 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (poglavje 1) med drugim zapisal (Državna revizijska komisija v nadaljevanju citira le tiste naročnikove zahteve iz sporne točke, ki se nanašajo na obravnavano problematiko): "Ponudnik mora predložiti analizo za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednosti postavk posameznega predračuna za dela razpisana na osnovi enotnih cen. Cene po enoti mere postavk morajo biti enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke. Prikaz analize mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D" in "D1" Poglavja 5 - Ponudba, razvidne in enake, kot so navedene v analizi."
Naročnik je v protokolu (torej v razpisni dokumentaciji, ki so jo prejeli kandidati v obravnavanem postopku in katera je tvorila celoto skupaj z razpisno dokumentacijo iz predhodno končanega odprtega postopka) ponovno zapisal: "Kandidat je dolžan predložiti potrjen popis del in ponudbeni predračun v tiskani in elektronski obliki v skladu z zahtevo, opredeljeno v tč. 13.1 b).7 navodil. Predložiti je dolžan tudi nove analize za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednosti postavk ponudbenega predračuna na način, opredeljen v tč. 13.1/b).7 navodil. Prikaz analiz mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D" in "D1" Poglavja 5 Ponudbe razvidne in enake, kot so navedene v analizah.".
Poleg zgoraj zapisanih zahtev (iz protokola in iz razpisne dokumentacije iz predhodno končanega odprtega postopka) je naročnik v protokolu, vsakega posameznega ponudnika podrobno seznanil z vsemi nepravilnostmi, zaradi katerih je bila njihova ponudba v predhodno končanem odprtem postopku ocenjena kot nepravilna. Naročnik je tako vlagatelja zopet opozoril na točko 13.1 b).7 navodil in s tem v zvezi zapisal: "Ponudnik tudi ni predložil analiz za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednosti postavk posameznega predračuna za dela, razpisana na osnovi enotnih cen, s čimer ni izpolnil zahteve iz 13.1 b).7 navodil, kjer je določeno, da mora ponudnik predložiti analizo za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednosti postavk posameznega predračuna za dela, razpisana na osnovi enotnih cen. Ker ni predložil analize, tudi ni izpolnil razpisnega pogoja iz iste točke navodil, po katerem morajo biti cene po enoti mere postavk enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke. Prikaz analize pa mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D" in "D1" Poglavja 5 - Ponudba razvidne in enake, kot so navedene v analizah. Ponudnik je sicer navedene priloge k ponudbi izpolnil, vendar iz podatkov v navedenih prilogah ni mogoče ugotoviti, ali je kalkulativne osnove iz prilog k ponudbi upošteval pri ponudbenih cenah iz predračuna. Kandidat navedene ugotovitve upošteva pri analizah cen in prilogah "C", "C1", "D" in "D1", ki jih je dolžan predložiti v postopku s pogajanji.".

Pri presoji o tem, ali je vlagatelj ravnal v skladu z zgoraj citiranimi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije se je Državna revizijska komisija v celoti oprla na prejeto strokovno mnenje. Iz strokovnega mnenja izhaja, da vlagateljev očitek, v tem delu revizijskega zahtevka, ni utemeljen.
Strokovnjak je po naročilu Državne revizijske opravil primerjavo ponudbene dokumentacije vlagatelja z zgoraj citiranimi zahtevami, vsebovanimi v razpisni dokumentaciji, v isti smeri pa je (kot bo podrobneje navedeno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa) opravil tudi primerjavo ponudbe podjetje SCT d.d., Ljubljana.
Iz strokovnega mnenja, z dne 12.11.2004, je razvidno, da je strokovnjak na podlagi pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, vključno s ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, v skladu z relevantnimi pravili iz razpisne dokumentacije prišel do naslednjih ugotovitev (Državna revizijska komisija v nadaljevanju v celoti povzema mnenje strokovnjaka, ki se nanaša na vlagateljev očitek v obravnavanem delu revizijskega zahtevka):

"Zaradi boljšega razumevanja celotne problematike sem najprej v grobem pregledal celotno dokumentacijo vlagatelja, predvsem tisti del, za katerega podajam tudi strokovno mnenje.
Tako ocenjujem, da je pri prevozu materiala prikaz stroškov pomanjkljiv. Stroški oziroma cena je prikazana v splošnih stroških, tudi v dobičku, v analizi pa so ti stroški prikazani v prevozu in organizaciji na gradbišču, kar je netransparentno zato je natančen pregled otežen.
Zelo nepregledno je področje cen in stroškov pri kablih. Specifikacija kablov, za katere vemo, da niso vsi enaki, ni navedena, prav tako kabli niso navedeni po sklopih. Upoštevati bi morali vsak material posebej z enotno mero, ceno enote, stroške transporta do gradbišča in stroške prevoza po gradbišču. Tako pa je praktično nemogoče ločiti posamezne cene in posamezne stroške. To je problematično zlasti pri eventualni zahtevi po podražitvi prevoza zaradi podražitve goriv.
Netransparentnost povzroča dejstvo, da stroški režije in stroški dobička niso zajeti v stroških delovne oziroma prodajne ure podjetja, kar je sicer praksa v Sloveniji.
Nepregleden je tudi izračun splošnih stroškov, ki se pri posameznih postavkah razlikuje.

Za strokovno oceno pa je seveda potreben podrobnejši pregled dokumentacije. Tako sem pregledal tudi 5 večjih postavk pri vlagatelju (in pri podjetju SCT d.d., Ljubljana).
Posamezne točke vlagateljeve ponudbe so prikazane v prilogah C, C1, D in D1 , ter 5 analiz cenovno največjih postavk: N 12 9 00063, N 13 9 00055, N 12 9 00076, N 16 9 00014 in N 31 9 00008.
Delovna sila na prilogi D je razčlenjena in prikazana transparentno, ustreza zahtevam točke 13.1 b).7. Mogoče moti le to, da ne vsebuje visoko kvalificiranega kadra.
Pri transportnih sredstvih (priloga C1) je prikazan samo prevoz do gradbišča, ne pa tudi po samem gradbišču.
Enako velja za prilogo C, to je mehanizacijo. To ne ustreza točki 13.1 b).7.
Pri materialih (priloga D1) ni zahtevane transparentnosti. Posamezne postavke (gradbena dela, razsvetljava, kabelske trase, prezračevanje, itd) so premalo razčlenjene, da bi dale jasno sliko. Tako npr. pri tlačni hidrantni mreži ni navedenih nobenih detajlov: kakšne so cevi, koliko je cevi itdâ?? Navedena je samo nabavna cena materiala, ne pa tudi vrsta materiala, srednja prevozna oddaljenost ter cena notranjega prevoza. Tako ni možno kontrolirati niti materiala, niti njegove kakovosti. Podobno velja tudi za nadzorni krmilni sistem, električne kable itdâ?? Predvsem pa to velja za prezračevanje, ki ga nikakor ne moremo uvrstiti v eno samo postavko, od prezračevanja pa v veliki meri zavisi varnost v predoru.

Pregledal sem tudi 5 analiz cenovno največjih postavk.
N 12 9 00063 - Navedena je dobava kabla tipa NYY, 4x150 mm2, dobava določitvenih objemk, polaganja kabla, režijski stroški, stroški gradbišča, dobiček podjetja ter prevoz in organizacija gradbišča. Ni pa navedena cena materiala, ki je za različne kable različna.
Analogno velja za postavke N 13 9 00055, N 12 9 00076, N 16 9 00014 in N 31 9 00008.
Iz tega je razvidno, da vlagateljeva ponudba ne ustreza točki 13.1 b).7.".

Državna revizijska komisija v celoti sprejema vse spredaj citirane ugotovitve strokovnjaka, ki se ne razlikujejo od ugotovitev naročnika. Mnenje strokovnjaka je namreč rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (s poudarkom na razpisni dokumentaciji in ponudbeni dokumentaciji) ter po presoji Državne revizijske komisije daje jasne odgovore o tem, ali je vlagateljevo ponudbo ob upoštevanju relevantnih zahtev iz razpisne dokumentacije mogoče šteti kot pravilno. Vlagatelj je na podano mnenje strokovnjaka podal pripombe (vloga, z dne 22.11.2004), ki jih je Državna revizijska komisija posredovala strokovnjaku, slednji pa je z dopisom, z dne 23.11.2004 zopet potrdil (pri čemer je podrobno odgovoril na vse vlagateljeve pripombe), da vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevam iz točke 13.1 b).7 navodil. Državna revizijska komisija se (že) ob zgoraj navedenem ne more strinjati z vlagateljevimi pripombami na podano mnenje. Prav tako je potrebno zavrniti vlagateljeve očitke o tem, da se je strokovnjak v svojem mnenju "obsežno ukvarjal s ponudbo SCT d.d., Ljubljana in poskušal utemeljiti predvsem ustreznost in pravilnost ponudbe ponudnika SCT d.d., Ljubljana". Državna revizijska komisija je namreč ravno iz razloga enakopravne obravnave vlagatelja in ponudnika SCT d.d., Ljubljana, tudi ponudbo slednjega odstopila strokovnjaku ter ga pozvala naj (tudi) le-to pregleda v isti smeri kot vlagateljevo ponudbo in/ali ugotovi, ali ponudba SCT d.d., Ljubljana ustreza zahtevam iz sporne točke 13.1 b).7 navodil. Upoštevati je torej potrebno, da je strokovnjak pri izdelavi strokovnega mnenja sledil (zgolj) jasnim navodilom Državne revizijske komisije. Nikakor pa se ni mogoče strinjati z vlagateljevimi trditvami, ki jih argumentira s 30. členom direktive 93/37/CEE, saj se le-ta nanaša na ocenjevanje ponudb v skladu z merili oz. obravnava institut neobičajno nizke cene.

Glede na navedeno je torej potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 namreč izrecno določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero so po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil dolžan naročnik zavrniti kot nepravilno. Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da podjetje SCT d.d., Ljubljana ni oddalo pravilne ponudbe Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se v predmetni zadevi postopek oddaje javnega naročila vodi po postopku s pogajanji brez predhodne objave ter da navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka. Kot izhaja iz zgoraj navedenega povzema vseh relevantnih podrobnosti v predmetni zadevi, je namreč naročnik predhodno vodeni odprti postopek zaključil z ugotovitvijo, da nobena od ponudb, ki jih je prejel v odprtem postopku ni pravilna in se je (posledično) odločil, da bo postopek oddaje obravnavanega javnega naročila nadaljeval po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik je tako v nadaljevanju vse štiri ponudnike (kandidate), ki so v predhodno izvedenem odprtem postopku predložili (nepravilne) ponudbe, pozval k predložitvi ponudb.
V ta namen so vsi štirje kandidati prejeli protokol št. 402-26/04-RPP/IP-556, z dne 20.07.2004 (skupaj z dodatkom št. 1 in pojasnilom št. 1), ki je določal vse dokumente, ki so jih morali predložiti kandidati v tem postopku. Vsi pozvani kandidati so torej morali, da bi se
njihove ponudbe štele kot pravilne, predložiti vse v protokolu zahtevane dokumente. Nadalje je naročnik v protokol zapisal, da so kandidati dolžni odpraviti vse nepravilnosti, ki so jih vsebovale njihove ponudbe v predhodno izvedenem odprtem postopku, pri čemer je vsakega kandidata podrobno seznanil z vsemi nepravilnostmi, ki jih je moral odpraviti v tem postopku in/ali določil, katere dokumente (in na kakšen način) je dolžan (ponovno) predložiti v ponudbo. Iz protokola pa je mogoče tudi razbrati, da kandidatom (nekaterih) dokumentov, ki so jih pravilno predložili že v predhodno izvedenem odprtem postopku, ni potrebno ponovno priložiti.

Kandidati so torej morali, da bi se njihove ponudbe štele kot pravilne, predložiti:
1. Vse dokumente, ki jih je naročnik navedel na 3. strani protokola.
2. Vsak posamezen kandidat je moral odpraviti vse nepravilnosti, ki so izhajale iz predhodno predloženih ponudb v odprtem postopku in v ta namen ponovno predložiti določene dokumente.
3. Kandidatom pa ni bilo potrebno ponovno predložiti dokumentov (izjav, vzorcev in drugih dokazil ter potrjenih izvodov naročnikove razpisne dokumentacije), ki so jih pravilno predložili že v predhodnem izvedenem odprtem postopku (v tem delu se je upoštevala njihova ponudba iz odprtega postopka), seveda ob upoštevanju dejstva, da le-ti niso bili (ponovno) zahtevani v tem postopku (na 3. strani protokola).

Ker pa je vlagatelj navedel, da ponudba kandidata SCT d.d. Ljubljana ni pravilna, ker slednji ni predložil (vsaj) dveh dokumentov, in sicer "izjave ponudnika, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev" in "izjave ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe", je Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavljala, ali je bilo podjetje SCT d.d. Ljubljana sporna dokumenta, ob upoštevanju določil protokola, dolžno (ponovno) predložiti.

Naročnik je na 3. strani protokola zapisal: "Poglavje 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - kandidatom ne bo potrebno ponovno predložiti, temveč se bodo upoštevala potrjena navodila iz predhodno izvedenega odprtega postopka.". Nadalje je naročnik pri poglavju 2 (splošni pogoji pogodbe), poglavju 3 (posebni pogoji pogodbe), poglavju 4, poglavju 8 in poglavju 9 zapisal "enako kot za poglavje 1". Pri poglavju 10 je naročnik zapisal: "Potrjena in podpisana obrazca 5.1 e in 5.1 n vključno z zahtevanimi dokazili ter podpisano izjavo, da kandidat sprejema pogoje iz dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji.
Izjava ponudnika, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev - kot pri poglavju 1.
Izjava ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe - kot pri poglavju 1.".
V obravnavanem primeru sta (kot že zgoraj zapisano) razpisno dokumentacijo sestavljala tako razpisna dokumentacija iz predhodno izvedenega odprtega postopka (od poglavja 1 do poglavja 10) kot tudi protokol št. 402-26/04-RPP/IP-556, z dne 20.07.2004 (skupaj z dodatkom št. 1 in pojasnilom št. 1).
Kot izhaja iz zgoraj citiranih zahtev je naročnik v predmetnem delu protokola zapisal, katere izmed dokumentov, ki so jih kandidati predložili v predhodno izvedenem odprtem postopku morajo predložiti ponovno in katere od pravilno predloženih dokumentov v predhodno izvedenem odprtem postopku, ni potrebno ponovno predložiti.
Ker je naročnik pri obeh spornih dokumentih (to je tako pri izjavi ponudnika, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev kot tudi pri izjavi ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe) zapisal "kot pri poglavju 1", pri poglavju 1 pa navedel, da dokumentacije iz le-tega kandidatom ne bo potrebno ponovno predložiti (pač pa se bo upoštevala dokumentacijo iz predhodno izvedenega odprtega postopka), je potrebno ugotoviti, da nobene izmed zgoraj navedenih spornih izjav kandidatom ni bilo potrebno (ponovno) predložiti.
Sicer je v resnici nenavadno, da je naročnik v besedilo obrazca za odpiranje ponudb (zapisnik o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/04-RPP-MP/2003/00556, z dne 18.08.2004) vpisal tudi rubriki za obravnavani izjavi (to je rubriki: "Izjava o upoštevanju o varstvu" in "Izjava o izpolnjevanju minimalnih zahtev iz kolektivne pogodbe"), ki sta ju predložila tako vlagatelj kot tudi kandidat SIEMENS d.o.o., Ljubljana, vendar pa navedeno ne vpliva na ugotovitev o tem, da spornih izjav v tem postopku ni bilo potrebno (ponovno) predložiti, saj od ponudnikov (kandidatov) v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Kar se tiče vlagateljeve zahteve za vpogled v spisovno in v ponudbeno dokumentacijo podjetja SCT d.d. Ljubljana Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bil vpogled opravljen dne 22.09.2004, o čemer je sestavljen zapisnik št. 402-26/04-RPP-ŽP. Iz zapisnika o vpogledu pa ne izhaja v katere dele (in če sploh) dokumentacije je vpogledal vlagatelj. Na tem mestu je potrebno opozoriti naročnika, da bi moral, v skladu z 10. členom ZJN-1, opravljen vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo natančno evidentirati in/ali v zvezi z vpogledom sestaviti zapisnik, ki bi moral vsebovati vse relevantne ugotovitve, vključno z navedbo (vseh) vpogledanih dokumentov in z vpisom vseh (morebitnih) pripomb prisotnih udeležencev. Tudi zapisnik o vpogledu v spisovno in ponudbeno dokumentacijo (skupaj s preostalo dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila) namreč služi kot ena izmed podlag za preverjanje pravilnosti in zakonitosti oddaje javnega naročila.

Glede na ugotovljeno in predvsem iz razloga, ker vlagatelj v revizijskem zahtevku naročniku tudi očita, da sta (zgoraj obravnavani) sporni izjavi (izjava ponudnika, da je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev in izjava ponudnika, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe), le dva izmed dokumentov, ki jih kandidat SCT d.d. Ljubljana ni predložil v ponudbo, je Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku (tudi) preverila, ali je podjetje SCT d.d. Ljubljana predložilo vse dokumente, ki jih je naročnik zahteval v protokolu in ali so bili le-ti predloženi v skladu z naročnikovimi zahtevami iz protokola. V ta namen je podrobno pregledala celotno ponudbeno dokumentacijo podjetja SCT d.d. Ljubljana in se hkrati oprla na prejeto strokovno mnenje (v delu, ki se nanaša na skladnost dokumentov z naročnikovo zahtevo iz točke 13.1 b). 7 navodil).

Da bi se štela ponudba kandidata SCT d.d. Ljubljana (in vseh ostalih kandidatov) kot pravilna ponudba, v smislu določila 13. točke 3. člena ZJN-1, je morala (upoštevaje zahteve iz protokola) vsebovati naslednje dokumente:
- potrjeno povabilo kandidatu za oddajo ponudbe v postopku s pogajanji
- potrjen protokol (s potrjenim dodatkom št. 1 in pojasnilom št.1)
- poglavje 5 - Obrazec ponudbe, dodatek "A" k ponudbi, priloge C, C1, D, D1 in E, aneks k bančni garanciji za resnost ponudbe, predloženi v predhodno izvedenem odprtem postopku, in sicer tako, da bo bančna garancija veljavna najmanj 142 dni po poteku skrajnega roka za predložitev ponudb v tem postopku
- poglavje 6 - Ponudbeni predračun (popis del s količinami) v elektronski in pisni obliki v skladu z zahtevo naročnika opredeljeno v točki 13.1 b) 7 navodil. Kandidat je moral predložiti nove analize za prvih pet enotnih cen predračunskih postavk po vrednostih postavk ponudbenega predračuna na način, opredeljen v točki 13.1 b) 7 navodil. Prikaz analiz je moral biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih C, C1, D, D1 poglavja 5 razvidne in enake, kot so navedene v analizah.
- poglavje 7 Izpolnjen, na vsaki strani parafiran in podpisan vzorec pogodbe
- poglavje 10 Podpisana in potrjena obrazca 5.1 e (potrdilo pristojnega davčnega organa) in 5.1 n (revizorsko mnenje) z zahtevanimi dokazili. Podpisano izjavo, da kandidat sprejema pogoje iz dokumentacije v predmetnem postopku.
- potrjen vzorec izjave o končni ponudbeni ceni
Kandidat SCT d.d. Ljubljana pa je moral odpraviti še naslednje napake iz prvotno predložene ponudbe v odprtem postopku in/ali predložiti še: podatke za kadre (priloga 5.1j poglavja 10 razpisne dokumentacije iz predhodno izvedenega odprtega postopka) in prospekte ali opise za naprave oz. sisteme z navedbo proizvajalca ali dobavitelja (priloga 5.1p iz poglavja 10). Nadalje je moral upoštevati naročnikovo zahtevo po skladnosti materialov, ki jih je ponudil v prospektih, s tehničnimi karakteristikami, zahtevani v poglavju 9 razpisne dokumentacije (iz predhodno izvedenega odprtega postopka). Kandidat SCT d.d., Ljubljana je moral odpraviti tudi napake iz priloge E k ponudbi, kjer je bila podana zahteva, da mora biti vanjo vključena tudi dinamika porabe finančnih sredstev. Ravno tako je moralo podjetje SCT d.d., Ljubljana odpraviti napake pri zahtevanih analizah cen in prilogah C, C1, D in D1 ("nove" analize cen v obrazcih C,. C1, D in D1 in "novo" prilogo E pa so morali, kot izhaja iz 3. strani protokola, predložiti vsi kandidati, ne glede na napake v predhodno oddanih ponudbah v odprtem postopku).

Pregled ponudbene dokumentacije kandidata SCT d.d. Ljubljana pokaže, da je le-ta predložil vse zgoraj navedene dokumente in/ali izpolnil vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Kot že zgoraj navedeno pa je Državna revizijska komisija, zaradi enakopravne obravnave obeh kandidatov (vlagatelja in kandidata SCT d.d. Ljubljana) (tudi) ponudbo SCT d.d. Ljubljana odstopila strokovnjaku in ga zaprosila naj ugotovi, ali je podjetje SCT d.d Ljubljana ravnalo v skladu z naročnikovimi navodili iz točke 13.1 b). 7 navodil. Iz prejetega strokovnega mnenje, ki ga Državna revizijska komisija v nadaljevanju v celoti povzema izhaja:

V prilogi D-1 je korektno in v skladu z zahtevami točke 13.1 b). 7 podan pregled delovne sile.
V prilogi D1-1 so v skladu z zahtevami točke 13.1 b). 7 podani podatki o materialu. Naveden je izvor materiala, srednja prevozna oddaljenost, nabavna cena materiala ter cena zunanjega in notranjega prevoza. Tako so podani vsi parametri za transparentnost ponudbe. Tudi material je prikazan in razčlenjen dovolj podrobno.
V prilogi C1 so prikazana vozila, podrobno je predstavljena vrsta vozil ter cenik vožnje za vsako vozilo posebej. Priloga C1 je transparentna.
V prilogi C-1 je podrobno transparentno prikazana mehanizacija, vrsta, tip, kapaciteta, leto proizvodnje, podatki o lastništvu, trenutna lokacija in ponudbena cena. Tako je možna sprotna kontrola za vsak stroj posebej.
Pregledal sem tudi pet cenovno največjih postavk v analizi.
V postavki N 12 9 00063 je podrobno in transparentno prikazan ves material, montaža, transport in mehanizacija. Vse postavke so podrobno razčlenjene, v skladu z zahtevami točke 13.1 b) 7. Analogno velja za N 27 9 00014, N 28 9 00015, N 29 9 00008 in N 43 9 00024.
Vsi podatki so prikazani transparentno, v skladu z zahtevami točke 13.1 b). 7.
Edina manjša nedoslednost se pojavlja v postavki N 43 9 00024. Točke, kjer je naveden rezan les-tramiči, s ceno 56,90 SIT ni mogoče najti v osnovno ponudbi. Vendar pa v odnosu na celotno vsoto te postavke, ki je 16.798,00, znaša to samo 0,40%. Zato ocenjujem, da celotna ponudba podjetja SCT d.d., Ljubljana, vključno s petimi, v analizi največjimi postavkami, ustreza zahtevam točke 13.1 b). 7.

Državna revizijska komisija sprejema v predhodnem odstavku navedene ugotovitve strokovnjaka in še dodaja, da je kandidat SCT d.d., Ljubljana v analizi postavke št. N 43 9 00024, le-to še podrobneje razdelal (čeprav tega, v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije, ni bil dolžan storiti) in v njej upošteval tudi ceno rezanega lesa - tramiči (s ceno 56,90 SIT). Ne glede na navedeno pa sta ceni postavke (št. N 43 9 00024) iz predračuna in iz analize identični (16.798,00 SIT). Popolnoma enaki ceni (tako iz predračuna kot tudi iz analize) za predmetno postavko pa izhajata tudi iz (vpogledane) kopije ponudbe podjetja SCT d.d. Ljubljana (Državna revizijska komisija je opravila vpogled dne 17.11.2004, o čemer je sestavljen uradni zaznamek).

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi (Državna revizijska komisija je namreč sama vpogledala v celotno ponudbeno dokumentacijo podjetja SCT d.d., Ljubljana in med drugim zlasti tudi v vse dokumente, v katere je želel vpogledati vlagatelj) pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja obe stranki v tem postopku na relevantne zakonske določbe, ki se nanašajo na varstvo ponudbenih vsebin. Varstvo slednjih varuje ZJN-1 v 8. členu, kjer kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Zaupnost podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. V zvezi z obravnavano materijo mora torej naročnik upoštevati določilo 39. člena ZGD, kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini.
Naročnik bi torej moral pri presoji ugotavljanja dopustnosti vlagatelja po vpogledu v dokumentacijo iz spisa in v ponudbeno dokumentacijo kandidata SCT d.d., Ljubljana upoštevati, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določa 39. in 40. člena ZGD. Naročnik bi moral vlagatelju vsekakor dopustiti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki je kot ga določa prvi odstavek 74. člena ZJN-1 nedvomno javna (gre za podatke, ki so bili predstavljeni na javnem odpiranju ponudb). Glede ostalih podatkov iz ponudbe pa bi moral vlagatelju dovoliti vpogled v tiste podatke, na podlagi katerih naročnik ocenjuje pravilnost predloženih ponudb, seveda ob strogem upoštevanju zaupnosti posameznih delov dokumentacije. Takšno stališče je Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevah št. 018-129/02, št. 018-212/02, št. 018-63/03 in št. 018-235/04).

Tudi kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na samo izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila s pogajanji je potrebno ugotoviti, da ni utemeljen. Naročnik je namreč v protokol jasno zapisal, da bo ocenil pravilnost in sprejemljivost predloženih pravočasnih ponudb pred izvedbo pogajanj in da so pozvani kandidati dolžni predložiti pravilne in sprejemljive ponudbe, da bodo lahko sodelovali pri pogajanjih (2. stran protokola). Naročnik je 7. strani protokola še zapisal, da se bodo pogajanja s kandidati, ki bodo predložili pravilne in sprejemljive ponudbe, pričela dne 31.08.2004 ob 11,00 uri.
Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da ZJN-1 samega poteka postopka s pogajanji ne ureja in v celoti sprejema njegovo razlogovanje o tem, da je ravno z namenom zagotovitve spoštovanja vseh temeljnih načel javnega naročanja (med njimi zlasti načela enakopravnosti ponudnikov in načela transparentnosti), s protokolom vnaprej določil postopek, po katerem se bodo vršila pogajanja s kandidati. Naročnik je v protokol (kot je že podrobno navedeno zgoraj) jasno zapisal vse zahteve, ki so jih morali izpolniti kandidati, da bi se štele njihove ponudbe kot pravilne in sprejemljive, ravno tako pa je opozoril kandidate, da bo ocenil pravilnost in sprejemljivost prejetih ponudb pred izvedbo samih pogajanj in/ali jasno zapisal, da so bodo pogajanj udeležili le tisti ponudniki, ki bodo predložili pravilne (in sprejemljive) ponudbe.
Ker je naročnik pred izvedbo pogajanj ugotovil, da vlagateljeva ponudba zaradi zgoraj opisanih razlogov ni pravilna (ravno tako je ugotovil, da je nepravilna in nesprejemljiva ponudba tudi ponudba kandidata Siemens d.o.o., Ljubljana, za kandidata J.V. Iskra sistemi d.d., Ljubljana pa je ugotovil, da ni predložil ponudbe pač pa le dopis št. C-5565/TM, z dne 17.08.2004), ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije, ko je v izpodbijan sklep zapisal, da vlagatelj (in kandidat Siemens d.o.o., Ljubljana ) ne bo pozvan na pogajanja. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa pa je naročnik z njim vse kandidate tudi jasno in transparentno seznanil tako z razlogi zaradi katerih sta bili ponudbi dveh kandidatov ocenjeni kot nepravilni, kot tudi z možnostjo vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija na koncu še opozarja vlagatelja, da ugotovljena nepravilnost v njegovi ponudbi ni (kot si zmotno predstavlja) takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti s pomočjo postopka, predvidenega v 54. členu ZJN-1 (Dodatna pojasnila in dopustni popravki), saj pri ugotovljeni nepravilnosti ne bi šlo le za odpravljanje nejasnosti v obstoječi ponudbeni vsebini oziroma za njeno pojasnjevanje, temveč bi bilo ugotovljeno napako mogoče odpraviti le z spremembo vsebine vlagateljeve ponudbe, ki bi iz nepravilne le-to naredilo pravilno, kar pa je v skladu s 54. členom ZJN-1 izrecno prepovedano. ZJN-1 v 54. členu namreč določa, da sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, pri čemer pa tudi izrecno določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju z zakonom in razpisno dokumentacijo, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbami, ki jih je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo (dokument št. 402-26/04, z dne 27.09.2004), Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik tedaj, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 500 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka revizije, 20% DDV na odvetniške storitve in stroške plačane takse v višini 200.000,00 SIT. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
Ker vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel se mu ne povrnejo stroški za izvedbo dokazov s strokovnjakom, v višini 382.353,00 SIT bruto. Vlagatelj je stroške za izvedbo dokazov s strani strokovnjaka plačal kot predujem dne 29.10.2004, v višini 500.000,00 SIT. Preostanek predujma v višini 117.647,00 SIT se vrne vlagatelju na transakcijski račun.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.11.2004


Predsednica senata:
Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- DARS, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV divizije 4, 3000 Celje
- ODVETNIšKA DRUŽBA COLJA, ROJS & PARTNERJI, o.p., d.n.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran