018-096/04 MP DRSC

Številka: 018-96/04-22-800

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov Metode Hrovat kot predsednice senata, mag. Marije Bezovšek kot poročevalke senata in dr. Aleksija Mužine kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Ureditev ceste R2-438/1307 Apače - Segovci", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Krajnc VNG, Igor Krajnc s.p., Cesta Žalskega tabora 21, Žalec, ki ga zastopa odvetnica Carmen Dobnik, Resljeva 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.05.2004

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.01.2004 sprejel sklep, št. 347-07-55/99, o začetku postopka oddaje javnega naročila za ureditev ceste R2-438/1307 Apače - Segovci. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 23.01.2004 v Uradnem listu RS, št. 5-6/2004, pod številko objave Ob-856/04.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.02.2004, je razvidno, da je naročnik prejel sedem (7) pravočasnih ponudb.

Naročnik je izdal odločitev od oddaji predmetnega javnega naročila, št. 347-07-55/99, z dne 24.03.2004, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku SGP Pomgrad d.d., Bakovska ul. 31, Murska Sobota - vodilni partner in NGR d.d., Miklavška 82, Hoče - partner (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno. Vlagatelj je naročnikovo odločitev prejel dne 05.04.2004.

Vlagatelj je vložil zahtevo (pravilno: zahtevek) za revizijo postopka oddaje javnega naročila, z dne 13.04.2004, v katerem naročniku očita, da je njegovo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila neutemeljeno izločil kot nepravilno. Vlagatelj navaja, da je naročnik kot razlog nepravilnosti vlagateljeve ponudbe navedel, da le-ta ni predložil bančne garancije, kot je bilo zahtevano, temveč garancijo zavarovalnice.
Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba pravilna, in se pri tem sklicuje na določbo novele Zakona o javnih naročilih (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 2/04; v nadaljevanju ZJN-1A), po kateri je glede na spremenjen peti odstavek 23. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ki je po novem četrti odstavek, z bančno garancijo izenačeno tudi drugo ustrezno finančno zavarovanje pri zavarovalnicah. Nadalje vlagatelj navaja, da so kavcijska zavarovanja pri zavarovalnicah izenačena z bančnimi garancijami tudi po Pravilniku o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku javnega naročanja (Uradni list RS, št. 25/2004, z dne 19.03.2004; v nadaljevanju: Pravilnik). Vlagatelj je k svoji ponudbi predložil garantno pismo Zavarovalnice Triglav d.d., ki je po svoji vsebini smiselno identično bančni garanciji.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik odločal o pravilnosti in nepravilnosti predloženih ponudb ter o izbiri najugodnejšega ponudnika šele dne 24.03.2004, torej po uveljavitvi ZJN-1A, ki je začel veljati dne 30.01.2004, in na njegovi osnovi izdanega Pravilnika, ki je začel veljati dne 20.03.2004, zaradi česar bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo šteti kot pravilno in jo upoštevati v postopku izbire najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj predlaga, da naročnik postopa skladno z ZRPJN in delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila v delu izbire najugodnejšega ponudnika tako, da ponudbo vlagatelja v celoti sprejme kot pravilno in jo tudi izbere za najugodnejšo.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, povezanih z zahtevkom za revizijo, in sicer znesek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 500 odvetniških točk, stroške posveta s stranko v višini 50 odvetniških točk ter znesek DDV v višini 20% od seštevka odvetniških storitev.

Naročnik je sprejel sklep, št. 347-07-55/99, z dne 21.04.2004, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe za izvedbo javnega naročila (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) v točki 3.1. "Sestavni deli ponudbene dokumentacije", v podtočki 3.1.11. posebej zahteval bančno garancijo za resnost ponudbe v skladu s točko 15.1. Navodil ponudnikom, v kateri je naročnik ponovno zahteval bančno garancijo in ne katerokoli ustrezno finančno zavarovanje.
Naročnik nadalje opozarja, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo novele ZJN-1, v skladu z določbo 107. člena ZJN-1A, izvedejo po dosedanjih predpisih; postopek oddaje predmetnega javnega naročila, ki je bil objavljen 23.01.2004, se zato vodi v skladu z določili ZJN-1.
Naročnik navaja, da v skladu s petim odstavkom 23. člena ZJN-1 minister za finance natančneje predpiše obvezne sestavne dele razpisne dokumentacije, ter da se z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, določijo vrednosti, od katerih naprej mora naročnik v postopkih javnih naročil zahtevati bančno garancijo. Naročnik nadalje navaja, da se na podlagi omenjenega zakona uporablja veljavno Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000; v nadaljevanju: Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj), ki v drugem odstavku 2. člena določa, da naročnik sicer sme v razpisni dokumentaciji določiti tudi drugo vrsto finančnega zavarovanja, če meni, da nudi zadostno zavarovanje za izpolnitev obveznosti, vendar ne sme dovoliti predložitve različnih vrst zavarovanj v istem postopku oddaje javnega naročila; v petem odstavku 2. člena Navodila o vrstah finančnih zavarovanj pa je določeno, da vrsto finančnega zavarovanja naročnik zahteva od ponudnikov kot sestavni del ponudbene dokumentacije in če ponudnik ne predloži zahtevanega instrumenta finančnega zavarovanja, se šteje njegova ponudba kot nepopolna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka. Naročnik poudarja, da je izrecno zahteval bančno garancijo za resnost ponudbe, medtem ko je vlagatelj k svoji ponudbi priložil garantno pismo zavarovalnice, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen.
Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN naročnika z dopisom, z dne 23. 04.2004, obvestil, da vztraja pri svojih navedbah in zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 347-07-55/99 2415-03-001454/0, z dne 28.04.2004, Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede na navedbe vlagatelja, da bi moral naročnik pri odločanju o pravilnosti in nepravilnosti predloženih ponudb ter pri izbiri najugodnejšega ponudnika ravnati v skladu z noveliranim ZJN-1, upoštevaje določbe ZJN-1A, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je bil javni razpis za predmetno javno naročilo objavljen v Uradnem listu RS, št. 5-6/2004, dne 23.01.2004, ZJN-1A pa je pričel veljati dne 30.01.2004. Prvi odstavek 107. člena ZJN-1A določa: " (1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.". V skladu s tem določilom se predmetni postopek oddaje javnega naročila izvede po ZJN-1, ki je veljal do 30.01.2004.
Spričo navedenega gre gornjo vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

ZJN-1 v 10. točki tretjega odstavka 23. člena med obveznimi sestavinami, ki jo mora vsebovati razpisna dokumentacija, med drugim določa: "navedbo vrste finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, kot so različne oblike zastave vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, hipoteke, menice, jamstva, ki jih izdajajo zasebne družbe ali druge pravne osebe z ustrezno finančno boniteto, bančne garancije, zavarovanja pri zavarovalnicah in podobno. â??". V petem odstavku 23. člena ZJN-1 pa je določeno: "(5) Minister, pristojen za finance, natančneje predpiše obvezne sestavne dele razpisne dokumentacije. Z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, se določijo vrednosti, od katerih naprej mora naročnik zahtevati v postopkih oddaje javnih naročil bančno garancijo.".

V času objave predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS je bilo v veljavi Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, ki v 2. členu določa:
"V postopkih javnega naročanja se uporabljajo vrste finančnih zavarovanj, kot na primer:
a) bančne garancije,
b) poroštvo,
c) menice,
č) hipoteka,
d) zastava premičnin ali vrednostnih papirjev,
e) denarni depozit.
Naročnik sme v razpisni dokumentaciji določiti tudi drugo vrsto finančnega zavarovanja, če meni, da nudi zadostno zavarovanje za izpolnitev naročnikovih obveznosti. Naročnik ne sme dovoliti predložitve različnih vrst finančnih zavarovanj v istem postopku oddaje javnega naročila.
Vrsto finančnih zavarovanj in način predložitve, višino, roke ter vzorec finančnega zavarovanja mora naročnik določiti že v razpisni dokumentaciji, skladno s 1. členom odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99).
Ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca, vendar pa predložena garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko.
Vrsto finančnega zavarovanja naročnik zahteva od ponudnikov kot sestavni del ponudbene dokumentacije. Če ponudnik ne predloži zahtevanega instrumenta finančnega zavarovanja ali če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, se šteje njegova ponudba kot nepopolna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v Navodilih ponudnikom, točki 3 "Vsebina dokumentacije" med drugim zapisal, da spadajo k razpisni dokumentaciji tudi sledeči dokumenti:
"â?? Poglavje 10
- Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe (priloga B1);
- vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (priloga K1);
- vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi (priloga L).
Navedene vzorce bančnih garancij je naročnik predložil v Poglavju 10 razpisne dokumentacije.

V točki 3.1. "Sestavni deli ponudbene dokumentacije" Navodil ponudnikom, podtočki 3.1.11., je naročnik določil, da mora ponudba vsebovati "bančno garancijo za resnost ponudbe v skladu s točko 15.1. teh Navodil ponudnikom, če vrednost javnega naročila presega 50.000.000 SIT", da se bo štela za pravilno. V Navodilih ponudnikom, točki 15. "Vrste finančnih zavarovanj", podtočki 15.1. "Garancija za resnost ponudbe" je naročnik med drugim zapisal: "Če vrednost ponudbe presega 50.000.000 SIT, mora biti ponudbi priložena bančna garancija za resnost ponudbe in jo naročnik lahko unovči v dobro računa Proračuna RS št. 01100-6300109972, ki mora glasiti na 3% vrednosti javnega naročila ali dela javnega naročila, na katerem konkurira ponudnik. Dokument mora biti skladen z vzorcem (Poglavje 10 - Priloga B1). Garancija za resnost ponudbe mora biti v veljavi 120 dni po roku, določenem za predložitev ponudb, z možnostjo podaljšanja na zahtevo uporabnika garancije. Če vrednost ponudbe presega 50.000.000 SIT in ponudnik ne predloži bančne garancije za resnost ponudbe, se njegova ponudba kot nepravilna obvezno izloči iz nadaljnjega postopka.â??". V točki 15., podtočki 15.2. je naročnik med vrstami finančnih zavarovanj zahteval predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % od vrednosti pogodbe, ki jo mora izbrani ponudnik izročiti naročniku najkasneje v 10 dneh od sklenitve pogodbe, v podtočki 15.3. pa bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, ki jo mora izvajalec izročiti naročniku ob primopredaji (tehničnem pregledu oz. prevzemu del) v višini 5 % vrednosti pogodbe.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je le-ta namesto v Navodilih ponudnikom zahtevane bančne garancije (vzorčne priloge B1, K1 in L k Poglavju 10) priložil "Izjavo o izdaji garantnih pisem" garanta Zavarovalnice Triglav d.d., območna enota Celje, ki se glasi: " na podlagi vloge ponudnika â?? izjavljamo, da bo naročnik garancije pri naši zavarovalnici brez zadržkov dobil:
â"˘ Garancijo za dobro izvedbo prevzetih obveznosti izvajalca del ali storitev v višini 10% pogodbene vrednosti del in dobo jamčenja do 12 (dvanajst) mesecev;
â"˘ Garancijo za zavarovanje obveznosti izvajalca del ali storitev za odpravo napak v garancijskem roku v višini 5% pogodbene vrednosti del in dobo jamčenja do 24 (štiriindvajset) mesecev.
Navedeno garantno pismo bo zavarovalnica izdala ob pogoju, da:
â"˘ pogodbena vrednost del ne bo presegala 15% vrednosti razpisanih del, ki znašajo 195.000.000,00 SIT,
â"˘ nespremenjeni boniteti naročnika garancije.".

Naročnik je v skladu z veljavnimi predpisi kot instrumente finančnega zavarovanja zahteval predložitev bančnih garancij. Ker je vlagatelj svoji ponudbi priložil drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, torej namesto bančne garancije izjavo o izdaji garantnih pisem zavarovalnice, je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo štel za nepravilno, saj skladno z Navodilom o vrstah finančnih zavarovanj naročnik ne sme dovoliti predložitve različnih vrst finančnih zavarovanj v istem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj tudi ni predložil instrumentov finančnega zavarovanja skladno z vzorci garancij, ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije in osnova za predložitev bančnih garancij, zato je tudi iz tega razloga ravnal naročnik pravilno, ko je njegovo ponudbo označil kot nepravilno. Iz vsebine "Izjave o izdaji garantnih pisem" pa je razvidno, da vlagatelj niti ni predložil v svoji ponudbi finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, kar je bil skladno s točko 3.1.11. v povezavi s točko 15.1. Navodil ponudnikom pogoj, da se ponudba šteje kot pravilna.

Državna revizijska komisija na osnovi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni zadostil zahtevam razpisne dokumentacije, saj v ponudbi ni predložil bančne garancije za resnost ponudbe ter ni predložil izjave, da bo v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik, dal naročniku bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, kot je to izrecno zahteval naročnik, temveč je predložil Izjavo o izdaji garantnih pisem zavarovalnice, in še to zgolj za dobro izvedbo prevzetih obveznosti ter odpravo napak v garancijskem roku, zaradi česar je naročnik upravičeno njegovo ponudbo izločil kot nepravilno.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v skladu z ZJN-1, z Navodilom o vrstah finančnih zavarovanj ter z lastno razpisno dokumentacijo, vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo pa so neutemeljene, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 07.05.2004


Predsednica senata:
Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetnica Carmen Dobnik, Resljeva 1, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
- SGP Pomgrad d.d., Baskovska ulica 31, Murska Sobota
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana