018-087/04 MORS

Številka: 018-87/04-21-828

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup čistil, potrošnega materiala in pripomočkov za čiščenje ter toaletno sanitarnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VALTEX & Co. d.o.o., C. A. Bitenca 68, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje WEBO, d.o.o., Kardeljeva ploščad 11a, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.05.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 404-08-17/2001-105, z dne 10.02.2004, za V. sklop.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 364.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

4. Naročnik mora v roku šestih mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedenem postopku oddaje javnega naročila za nakup čistil, potrošnega materiala in pripomočkov za čiščenje ter toaletno sanitarnega materiala, in sicer za II., IV., in V. sklop.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02.02.2001 sprejel sklep, št. 404-08-17/01-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije za nakup čistil, potrošnega materiala in pripomočkov za čiščenje ter toaletno sanitarnega materiala. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 19/01, z dne 16.03.2001, pod št. objave Ob-45204.

Naročnik je po izvedeni I. fazi omejenega postopka oddaje javnega naročila za nakup čistil, potrošnega materiala in pripomočkov za čiščenje ter toaletno sanitarnega materiala, kandidatom posredoval obvestilo o priznanju sposobnosti, št. 404-08-17/01-10, z dne 01.06.2001.

Z dopisom, št. 404-08-17/01-85, z dne 25.11.2003, je naročnik poslal kandidatom povabilo k oddaji ponudbe v II. fazi omejenega postopka predmetnega javnega naročila.

Iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, št. 404-08-17/2001-89, z dne 11.12.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 8 pravočasnih ponudb. Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 404-08-17/2001-105, z dne 10.02.2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za II. sklop: Sredstva za objektno higieno in pranje vozil izbral podjetje ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor ter kot najugodnejšega ponudnika za IV. Sklop: Pripomočki za vzdrževanje higiene in za V. Sklop: Higienska papirna konfekcija, podjetje SAVA TRADE d.d., Cesta v mestni log 90, Ljubljana.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 13.01.2004 (pravilno:13.02.2004), od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila za sklop V., katerega mu je naročnik posredoval z dopisom, št. 404-08-17/2001-110, z dne 05.03.2004.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 17.02.2004, od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila za sklope II., IV. in V., katerega mu je naročnik posredoval z dopisom, št. 404-08-17/2001-109, z dne 04.03.2004.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.03.2004, ki se nanaša na V. sklop, v katerem navaja bistvene kršitve postopka ter nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. V obrazložitvi zahtevka za revizijo prvi vlagatelj navaja, da ga je naročnik neutemeljeno in na podlagi lastne subjektivne presoje neupravičeno izločil iz nadaljnje obravnave, saj je prvi vlagatelj v celoti sledil zahtevam naročnika v V. sklopu. Tudi za postavko 7 - Brisače papirne v roli, visokovpojni papir, dvoslojni, perforiran, čista celuloza, za uporabo v živilski industriji, dimenzije lističa 27x40 cm, 350 m v roli - cca. 870 lističev, prvi vlagatelj navaja, da je naročniku ponudil dvoslojno brisačo in ne enoslojne, kot to trdi naročnik. Vzorci prvega vlagatelja so bili označeni tako, da je iz označb na vsakem vzorcu jasno in nedvoumno izhajalo, za katero postavko je vzorec priložen, prvi vlagatelj pa je prav tako vsak vzorec opisal v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in zahtevami iz razpisnega obrazca. Naročnik pa ni nikjer v razpisni dokumentaciji zahteval, da bi morali kandidati prilagati kakršnakoli dodatna dokazila oziroma certifikate ali poročila, iz katerih bi izhajala skladnost vzorca z zahtevami naročnika. Po mnenju prvega vlagatelja je tako naročnik očitno na podlagi subjektivne presoje brez kakršnegakoli testiranja ali analize vzorca presodil, da vzorec brisače prvega vlagatelja ni dvoslojen temveč enoslojen, čeprav tega naročnik z ničemer ne utemelji ali dokaže.
Prvi vlagatelj opozarja tudi na določilo 4. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer si je naročnik pridržal pravico, da lahko od ponudnika zahteva obrazložitev ponudbe, da bi lahko ponudbo pregledal in ocenil. Tudi Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v 54. členu določa, da lahko naročnik zahteva od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik, ki je bil v konkretnem primeru očitno v dvomu, pa od prvega vlagatelja ni zahteval, da bi mu le-ta dodatno pojasnil svojo ponudbo, pač pa je brez kakršnekoli utemeljitve zavzel stališče, da je prvi vlagatelj ponudil enoslojno brisačo, čeprav to ne ustreza dejanskemu stanju. Prvi vlagatelj še dodaja, da je že pri laičnem pregledu (npr. pretrganju) njegovega vzorca moč ugotoviti, da je brisača dvoslojna. Gre namreč za novejši in visoko-tehnološki postopek, pri katerem sta sloja spojena skupaj (Joint). Prvemu vlagatelju se tudi poraja dvom o tem, kako je naročnik pri ostalih kandidatih za sklop V. ugotavljal skladnost njihovih vzorcev z zahtevami naročnika.
Prvi vlagatelj še pripominja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu dodatno navedel, da prvi vlagatelj ni napisal dejanskih podatkov o kvaliteti ponujenega materiala.
Ponudba prvega vlagatelja je po njegovem mnenju najugodnejša v skladu z merili iz razpisne dokumentacije in bi moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik, saj bi na podlagi meril razpisne dokumentacije dosegel 94,53 točk, izbrani ponudnik pa bi bil šele na tretjem mestu z 89,77 točkami.
Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga, naj naročnik sprejme sklep, s katerim bo razveljavil obvestilo o oddaji javnega naročila in obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila ter prvega vlagatelja uvrstil v nadaljnjo obravnavo in opravil točkovanje in izbor najugodnejšega kandidata v skladu z merili iz razpisne dokumentacije.
Prvi vlagatelj priglaša odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk ter 20 % DDV, skupaj torej 264.000,00 SIT ter stroške plačane takse v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-17/2001-111, z dne 18.03.2004, prvega vlagatelja v skladu z določilom 12. člena ZRPJN pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, in sicer s potrdilom o plačilu takse. Prvi vlagatelj je kot prilogo dopisa, z dne 22.03.2004, naročniku posredoval potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 18.03.2004, ki se nanaša na sklope II, IV in V. Drugi vlagatelj naročniku očita, da iz obvestila o oddaji javnega naročila ni bila nedvoumno razvidna uporaba merila iz 10. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (ocenjevalna merila, ki bodo uporabljena pri izbiri ponudnikov), in sicer pod točko b. Ponujeni popust (maksimalno število točk 10). Iz obrazloženega obvestila izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ocenjeval vrednost ponudbe ter ponujeni popust, pri katerem pa ne gre za popust na ponudbeno ceno, kot je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1, pač pa naj bi naročnik v Povabilu jasno navedel in opredelil, da gre za popust, ki se upošteva v primeru maloprodajnega naročanja oziroma potreb po naročilu sorodnega blaga predmetu pogodbe. Drugi vlagatelj meni, da je naročnik z uporabo tega merila kršil določila ZJN-1, predvsem načelo enakopravnosti ponudnikov, opredeljeno v 7. členu ZJN-1. Drugi vlagatelj navaja, da se merilo ponujeni popust nanaša na zahtevo iz Priloge 7 razpisne dokumentacije - Proizvodni in prodajni asortiman izdelkov, po kateri ponudnik svoji ponudbi priloži tudi cenik za ostali proizvodni oziroma prodajni asortiman čistil, potrošnega materiala, pripomočkov za čiščenje ter toaletno sanitarnega materiala in navede popust v primeru maloprodajnega naročanja.
Kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila je bil za sklop V. izbran ponudnik, katerega ponudbena cena je znašala 43.295.695,20 SIT, pri tem pa je za dodatni seznam iz Priloge 7 ponujal popust v višini 20 %. Ponudbena cena drugega vlagatelja je bila za isti sklop nižja in je znašala 41.296.755,00 SIT, vendar pa ponudba ni mogla biti izbrana kot najugodnejša, ker je popust za artikle po Prilogi 7 znašal 5 %. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj meni, da je tako uporabljano merilo pomenilo primerjavo ponudb, katere rezultat ni izbira najugodnejše ponudbe na podlagi merila cene in torej izbire cenovno najugodnejše ponudbe. Ponujeni seznam in cenik artiklov v okviru Priloge 7 je namreč zgolj informacija o tem, kaj ponudnik ponuja poleg tistega, kar je bilo izrecno zahtevano v razpisni dokumentaciji, s strani naročnika pa ni podan niti interes oziroma namen, sploh pa ne obveza, da bo kakorkoli in v katerikoli količini s tega seznama tudi dejansko naročil. Popust je po mnenju drugega vlagatelja lahko kakršenkoli, kar izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, kjer je prvi vlagatelj ponudil celo 51 % popust. Drugi vlagatelj še dodaja, da tako primerjani popusti iz ponudb ne prispevajo k izbiri najugodnejše ponudbe.
Drugi vlagatelj ponovno opozarja na kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, saj naj bi bila primerjava in ocenjevanje izvedena na neenakih osnovah, tudi artikli, ki so jih ponudili ponudniki v okviru Priloge 7, pa so medsebojno neprimerljivi, ker za njih v razpisni dokumentaciji niso podane nikakršne enotne zahteve.
Drugi vlagatelj navaja tudi kršitev določbe 21. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-162/2004-2, z dne 23.03.2004, drugega vlagatelja v skladu z določilom 12. člena ZRPJN pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, in sicer s potrdilom o plačilu takse. Drugi vlagatelj je kot prilogo dopisa, z dne 26.03.2004, naročniku posredoval potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št. 404-08-145/2004-3, z dne 07.04.2004, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je za artikle, po katerih povprašuje za V. sklop - Higienska papirna konfekcija, svoje zahteve navedel v tabeli PONUDBA CENE. V razpisni dokumentaciji, v delu Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika, je naročnik pod točko 6. Posebne zahteve naročnika za V. sklop v 3 alinei navedel tudi, da mora dobavitelj za ponujeno blago zagotoviti vzorce in dejanske podatke o kvaliteti ponujenega materiala.
Naročnik je v fazi analize prejetih ponudb za V. sklop pregledal vso ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov, vključno s predloženimi vzorci za posamezne postavke ter pri tem ugotavljal skladnost predloženega vzorca z navedbami iz ponudbe ter zahtevami naročnika iz Povabila k oddaji ponudbe. Pri tem je ugotovil, da vzorec prvega vlagatelja za postavko 7 - Brisače papirne v roli, visokovpojni papir, dvoslojni, perforiran, čista celuloza, za uporabo v živilski industriji, dimenzije lističa 27x40 cm, 350 m v roli - cca. 870 lističev, v skupini A/1. 2. 3. Papirne brisače, zloženke ter za postavko 4 - Brisače papirne v roli, visokovpojni papir, dvoslojni, perforiran, čista celuloza, za uporabo v živilski industriji, dimenzije lističa 27x40 cm, 350 m v roli - cca. 870 lističev, v skupini B1-Higienski papir in mila za lokacijo Kardeljeva ploščad, ne izkazuje dveh slojev, pač pa en sloj, kar je v nasprotju z zahtevo naročnika. Ponudbi tudi ni bil priložen noben dokument, iz katerega bi bile razvidne natančne lastnosti vzorca in bi eventualno pri naročniku vzbudile dvom o pravilnosti njegove odločitve, da ponudbo vlagatelja, zaradi neizpolnjevanja zahteve po dvoslojnih brisačah, označi za nepravilno in jo izloči iz nadaljnje obravnave. K vzorcem je bila sicer priložena tabela, iz katere je na sporni postavki razviden naziv artikla, material artikla, dolžina artikla ter količina rol v zavoju, ni pa razvidno število slojev brisač in s tem izpolnjevanje ene izmed zahtev naročnika, ki izhaja iz opisa, navedenega v tabeli Ponudba cene.
Naročnik pripominja, da je prvi vlagatelj k dopisu, s katerim je zahteval izdajo obrazloženega obvestila, sicer priložil "poročilo o izidu analize", moral pa bi ga priložiti ob ponudbi, da bi ga lahko naročnik upošteval in iz njega razbral, da gre za dvoslojne brisače, spojene po posebnem tehnološkem postopku. Naročnik je pri ponovnem pregledu ponudbene dokumentacije in vzorcev ugotovil, da ponudba ne izpolnjuje zahtev naročnika iz Povabila k oddaji ponudbe, zato je ponudbo prvega vlagatelja ponovno označil za nepravilno. Naročnik ni smel upoštevati predloženega mu "poročila o izidu analize", saj bi šlo v tem primeru za nedopustno dopolnitev ponudbe.
Poleg navedenega je naročnik ugotovil, da iz tabele Ponudba cene - vzorci blaga z opisom, ki jo je prvi vlagatelj priložil k vzorcem, tudi ni moč razbrati dejanskih podatkov o kvaliteti ponujenega materiala za posamezne postavke, in sicer manjkajo podatki za postavke iz dela B - Higienski papir in mila (točke 1, 2, 3) ter B1 - Higienski papir in mila za lokacijo Kardeljeva ploščad (točke od 5 do 9).
Naročnik je prvega vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je s sklepom, št. 404-08-162/2004-4, z dne 13.04.2004, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v Povabilu k oddaji ponudbe v točki 10. Ocenjevalna merila, ki bodo uporabljena pri izbiri ponudnikov, opredelil, da bo ponudbe ocenjeval na osnovi ocenjevalnih meril, za merilo pod točko b: ponujeni popust, pa je naročnik tudi posebej izpostavil, na kaj se popust nanaša. Naročnik je pojasnil, naj ponudniki za primere maloprodajnega naročanja oziroma potreb po naročilu sorodnega blaga predmetu pogodbe vpišejo odstotek popusta, ki ga priznavajo naročniku. Naročnik je drugemu vlagatelju v obrazloženem obvestilu zapisal, da ne gre za popust na ponudbeno ceno, kot je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1, pač pa za popust za blago z drugačnimi lastnostmi, kot jih ima blago iz ponudbe. Pri določanju merila ponujeni popust naročnika ni zanimalo, kolikšen obseg blaga predstavlja ponudnikov proizvodnji in prodajni asortiman izdelkov poleg navedenih v tabeli ponudba cene, pač pa le, da ga ponudnik ima in kolikšen popust priznava naročniku pri naročanju po tem ceniku. Naročnik meni, da so bili ponudniki enakopravni, saj so bili izenačeni z oblikovanjem enotnega cenika, tabele ponudba cene, naročnik pa je vsem ponudnikom tudi dal možnost, da v primeru maloprodajnega naročanja oziroma potreb po naročilu sorodnega blaga predmetu pogodbe naročniku prizna poljubni odstotek popusta.
Naročnik še dodaja, da so bila ocenjevalna merila drugemu vlagatelju znana takoj ob prevzemu razpisne dokumentacije in ne šele po prejemu obvestila o oddaji naročila oziroma obrazloženega obvestila. Tako kot ostali ponudniki tudi drugi vlagatelj v času priprave ponudbe niso s strani naročnika zahtevali nobenega pojasnila glede morebitno spornega ocenjevalnega kriterija. Drugi vlagatelj pa ni izrazil nestrinjanja z zahtevami naročnika in je ravnal špekulativno. Naročnik tudi navaja, da uporabljen kriterij ni v nasprotju z ZJN-1, zato drugi vlagatelj po 10. členu ZRPJN zahtevka za revizijo zoper ocenjevalni kriterij ne more vložiti.
Naročnik je drugega vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 13.04.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 16.04.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Drugi vlagatelj še dodaja, da v zahtevku za revizijo niso podani očitki glede določenih in opisanih meril, ampak se navaja kot sporno uporabo merila popust, ki se nanaša na proizvodni in prodajni asortiman izdelkov, ki niso zajeti v specifikacijah razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj poudarja, da je na podlagi podatkov iz drugih ponudb razvidno, da se ponuja različno blago, ki ni primerljivo med posameznimi ponudbami, katerega cena ni primerjana in blago lahko ne bo predmet dobav, zato meni, da je uporaba takšnega merila sporna, saj gre za primerjavo ponudb na podlagi elementov, ki niso povezani s predmetom javnega naročila, opredeljenim v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 404-08-145/2004-5, z dne 19.04.2004, z dopisom, št. 404-08-145/2004-6, z dne 20.04.2004 ter z dopisom, št. 404-08-162/2004-6, z dne 21.04.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-87/04-21-792, z dne 03.05.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, z namenom pridobitve dodatnih pojasnil v predmetni zadevi, povabila na sedež Državne revizijske komisije, dne 04.05.2004 ter ga ponovno pozvala, naj odstopi vso relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Prvi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop V., v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila za sklop V. in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka za sklope V. Drugi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklope II., IV. in V., v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila za sklope II., IV. in V. in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka za sklope II., IV. in V.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "2. Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. 3. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala utemeljenost navedb prvega vlagatelja, ki navaja, da ga je naročnik v postopku ocenjevanja neupravičeno izločil iz nadaljnje obravnave ter da je sam v celoti sledil zahtevam naročnika v V. sklopu, za katerega je oddal ponudbo. Iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik pri pregledu vzorcev ugotovil, da je prvi vlagatelj za postavko 7 - Brisače papirne v roli, visokovpojni papir - dvoslojni, perforiran, čista celuloza, za uporabo v živilski industriji, dimenzije lističa 27x40 cm, 350 m v roli - cca. 870 lističev (skupina A/1. 2. 3. Papirne brisače, zloženke) ter za postavko 4 - Brisače papirne v roli, visokovpojni papir - dvoslojni, perforiran, čista celuloza, za uporabo v živilski industriji, dimenzije lističa 27x40 cm, 350 m v roli - cca. 870 lističev (skupina B1-Higienski papir in mila za lokacijo Kardeljeva ploščad), priložil vzorec enoslojne papirne brisače. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo prvega vlagatelja ter pri pregledu spornega vzorca pod oznako "F", ki se nanaša na artikel pod postavko 7 (skupina A/1. 2. 3. Papirne brisače, zloženke) ter na artikel pod postavko 4 (skupina B1-Higienski papir in mila za lokacijo Kardeljeva ploščad), ugotovila, da je naveden vzorec brisače prvega vlagatelja nedvomno dvoslojen, kar je bilo predstavljeno tudi predstavnikom naročnika na sestanku na sedežu Državne revizijske komisije dne 04.05.2004.

Državna revizijska komisija je, glede na dodatno ugotovitev naročnika v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, da k ponudbi prvega vlagatelja tudi ni bil priložen zahtevan dokument z navedenimi dejanskimi podatki, iz katerih bi bilo razvidno izpolnjevanje zahtev naročnika ter glede na navedbo prvega vlagatelja, da je vsak vzorec v svoji ponudbi opisal v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, v nadaljevanju preverila izpolnjevanje navedene zahteve razpisne dokumentacije. Naročnik je v delu razpisne dokumentacije: "OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA IN ZAHTEVE NAROČNIKA", v točki 6. Posebne zahteve naročnika, za V. sklop, navedel: "Dobavitelj mora zagotoviti vzorce in dejanske podatke o kvaliteti ponujenega materiala za V. sklop.". V dokumentu: "Ponudba cene - vzorci blaga z opisom", ki ga je prvi vlagatelj priložil svoji ponudbi, je le-ta za sporen vzorec "F" navedel: "NAZIV ARTIKLA: Brisače Lucart JOINT 800, 300 m dolžine; MATERIAL: Čista celuloza, PAKIRANJE: 2 roli v zavoju;" ter ga opisal kot "BRISAČE PAPIRNE v roli, visokovpojni papir - dvoslojni, perforiran, čista celuloza, za uporabo v živilski industriji, dimenzije lističa 27x40 cm, 350 m v roli - cca. 870 lističev".
Na podlagi navedenega ni mogoče ugotoviti, da prvi vlagatelj ni v celoti sledil naročnikovi zahtevi po predložitvi dejanskih podatkov o kvaliteti ponujenega materiala. Državna revizijska komisija tako tudi zavrača ugotovitev naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da iz tabele, ki je bila priložena vzorcem, ni razvidno število slojev brisač in s tem izpolnjevanje ene izmed zahtev naročnika. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da bi moral naročnik, če bi želel, da ponudniki dokazujejo kvaliteto materiala na drug način (npr. z analizo ustrezne institucije oziroma z drugimi ustreznimi dokazi), le to nedvoumno zahtevati v razpisni dokumentaciji. Poleg tega so določeni podatki o kvaliteti ponujenega materiala, ki se nanašajo na vzorce ponudbe prvega vlagatelja, razvidni tudi iz katalogov, ki jih je prvi vlagatelj priložil svojim vzorcem in ki jih je Državna revizijska komisija na izrecen poziv naročniku prejela šele dne 04.05.2004.

Državna revizijska komisija pa ni mogla upoštevati dodatnih argumentov naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, v katerem navaja, da prvi vlagatelj vzorcem blaga z opisom ni priložil podatkov za postavke iz dela B - Higienski papir in mila (točke 1, 2, 3) ter B1 - Higienski papir in mila za lokacijo Kardeljeva ploščad (točke od 5 do 9). V skladu z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-1, naročnik sprejme odločitev o oddaji naročila po pregledu in ocenjevanju ponudb, zato dopolnitev argumentov za zavrnitev zahtevka za revizijo, vsebovanih v sklepu o zavrnitvi tega zahtevka, ni dopustna in je glede njih nastopila prekluzija. Podlago za vložitev zahtevka za revizijo, po prejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila, praviloma tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena v obvestilu o oddaji javnega naročila, oziroma v obrazloženem obvestilu, kot procesnima aktoma, ki zaključujeta oz. pojasjnujeta fazo evaluacije ponudb. Najkasneje do prejema obvestila o oddaji javnega naročila oziroma obrazloženega obvestila (če je zahtevano) morajo biti tako podani vsi argumenti, na podlagi katerih naročnik sprejme odločitev o oddaji naročila. Zahtevek za revizijo je tako vložen ex nunc. Naročnik v skladu s 16. členom ZRPJN odloča o zahtevku za revizijo in ne o ponudbi sami, in sicer tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo, ne more pa dodatno navajati novih razlogov za nedodelitev javnega naročila v sklepu, s katerim odloča o zahtevku za revizijo. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v V. sklopu kršil določila ZJN-1, je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju opredeljevala do navedb drugega vlagatelja, in sicer da iz 10. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni nedvoumno razvidna uporaba merila pod točko b. Ponujeni popust, da je naročnik z uporabo tega merila kršil načelo enakopravnosti ponudnikov ter da primerjani popusti iz posameznih ponudb ne prispevajo k izbiri najugodnejše ponudbe.

V skladu z določilom prvega odstavka 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-1 in ZRPJN ne določata drugače. Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN tako določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom te odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.". Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne dejanske stanove in taktiziranja ponudnikov, ko le-ti ne reagirajo zoper kršitev, ker menijo, da bodo morda imeli od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča.

Skladno z navedenim prvim odstavkom 12. člena ZRPJN bi moral drugi vlagatelj, v kolikor je imel določen pomislek glede (ne)zakonitosti meril, opredeljenih v razpisni dokumentaciji, reagirati takoj, ko je (domnevno) dvoumno uporabo merila pod točko b. Ponujeni popust ter neprimerljivost artiklov na njegovi podlagi opazil, najkasneje pa do prejema odločitve naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, ter vložiti zahtevek za revizijo, s katerim bi lahko zahteval razveljavitev postopka zaradi (morebitne) nezakonite opredelitve tega merila v razpisni dokumentaciji. Ker je drugi vlagatelj torej izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele po tem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe drugega vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da njegovega zahtevka za revizijo v tej smeri meritorno ni več mogoče obravnavati.

Ne glede na navedeno, pa je Državna revizijska komisija v postopku revizije preverila tudi fazo vrednotenja ponudb in ugotovila, da ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da je naročnik z uporabo spornega merila kršil načelo enakopravnosti ponudnikov ter da primerjani popusti iz posameznih ponudb ne prispevajo k izbiri najugodnejše ponudbe. V zvezi z nezmožnostjo primerljivosti ponudb gre ugotoviti, da se ta v fazi ocenjevanja nanaša na presojo ponudb (popust 5%, popust 20%), v skladu z vnaprej postavljenimi merili, pri tem pa Državna revizijska komisija kršitve ni ugotovila. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se prvemu vlagatelju priznajo stroški takse, ki jo je prvi vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT ter odvetniške stroške v višini 264.000,00 SIT (2000 odvetniških točk, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03)), t.j. skupno stroški v višini 364.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da je nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v roku šestih mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer za sklope II., IV. in V., predvsem pa naj ji predloži poročilo, iz katerega bo razvidno, koliko dodatnih artiklov iz priloženega seznama artiklov izbranega ponudnika je naročnik v primeru maloprodajnega naročanja oziroma potreb po naročilu sorodnega blaga predmetu pogodbe naročil, po kakšni ceni in ali se je cena teh artiklov glede na cenik, priložen ponudbi izbranih ponudnikov, spremenila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 10.05.2004


Predsednik senata
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- RS Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 24, Ljubljana
- Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana
- WEBO, d.o.o., Kardeljeva ploščad 11a, Ljubljana
- ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor
- SAVA TRADE d.d., Cesta v mestni log 90, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana