Na vsebino
EN

018-293/04 Elektro Gorenjska d.d.

Številka: 018-293/04-25-2345
Datum sprejema: 17. 12. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek, kot predsednice senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca in senata, in člana dr. Aleksija Mužina, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zavarovalne storitve za vrste zavarovanj: požarno zavarovanje, strojelomno zavarovanje, vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekel, zavarovanje projektantske odgovornosti, zavarovanje splošne odgovornosti, zavarovanje avtomobilov in kolektivno nezgodno zavarovanje oseb po sklopih: 1. sklop: požarno zavarovanje, strojelomno zavarovanje, vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekel, zavarovanje projektantske odgovornosti in zavarovanje splošne odgovornosti, 2. sklop: zavarovanje avtomobilov in kolektivno nezgodno zavarovanje oseb, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Adriatic zavarovalna družba d.d., Ljubljanska cesta 3/a, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.12.2004

odločila:

- Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za zavarovalne storitve za vrste zavarovanj: požarno zavarovanje, strojelomno zavarovanje, vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekel, zavarovanje projektantske odgovornosti, zavarovanje splošne odgovornosti, zavarovanje avtomobilov in kolektivno nezgodno zavarovanje oseb, objavljen v Uradnem listu RS, št. 108-109, z dne 08.10.2004, pod številko Ob-26679/04.

- Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.09.2004 sprejel sklep, št. JN/OP-04/2004- Ident 82729, o začetku postopka oddaje javnega naročila za zavarovanje premoženja za požarno, strojelomno, vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekel, zavarovanje projektantske odgovornosti in zavarovanje splošne odgovornosti, istega dne pa je sprejel tudi sklep, št. JN/OP-10/2004- Ident 82730, o začetku postopka oddaje javnega naročila za zavarovanje avtomobilov in kolektivno nezgodno zavarovanje zaposlenih. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 108-109, z dne 08.10.2004, pod št. objave Ob-26679/04, pri čemer je zgoraj omenjena predmeta javnega naročila združil v isti postopek oddaje javnega naročila, vsakega od njiju pa je določil kot samostojen sklop.

Vlagatelj je, dne 29.10.2004, še pred potekom roka za oddajo ponudb, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v katerem predlaga, da naročnik ponovno pregleda razpisno dokumentacijo, po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka razveljavi konkretni postopek javnega naročila ter postopek ponovno izvede, s tem, da določi merila in metodologijo vrednotenja v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-l).
V obrazložitvi svojega zahtevka vlagatelj najprej povzema merila za ocenjevanje ponudb, ki jih je naročnik določil v III. poglavju navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, in sicer: ceno, količnik pokritja čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij s čistimi prihodki od zavarovalnih premij ter količnik kapitalske ustreznosti (razmerje med razpoložljivim kapitalom zavarovalnice in zahtevanim minimalnim kapitalom). Navedena merila, po mnenju vlagatelja, niso v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZJN-1, saj nobeno od njih, razen merilo cena, ni vsebovano v določbi navedenega člena.
V tretji točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je po njegovem mnenju razpisna dokumentacija, konkretneje merila za izbiro, določena v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-1, posebej še z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom enakopravnosti ponudnikov. Po mnenju vlagatelja so izbrana merila diskriminatorna in očitno prilagojena določenemu ponudniku, pri čemer še posebej izstopata merili količnik pokritja čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij s čistimi prihodki od zavarovalnih premij ter količnik kapitalske ustreznosti. Vlagatelj ob tem povzema določila III. poglavja Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, v delu, kjer se ta nanašajo na navedeni merili.
V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja, da je mogoče ugotoviti, da ni povezave med spornimi merili in temeljnim načelom iz 4. člena ZJN-1, ki naj zagotavlja gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev. Z določitvijo teh meril je po mnenju vlagatelja naročnik očitno popolnoma omejil konkurenco med ponudniki, saj je izločil tiste zavarovalnice, ki imajo slabša navedena količnika, ki pa povsem legalno in v skladu z zavarovalno stroko opravljajo dejavnost zavarovalništva, za kar imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Z določitvijo navedenih meril je naročnik kršil tudi načelo nediskriminatornosti, saj so diskriminirane zavarovalnice s slabšim količnikom, kar pa so razlogi, ki za javno naročilo niso bistveni. Nobene povezave namreč ni med kvaliteto ponudbe, navedenimi načeli zakona in spornimi merili. Namen slednjih je, po mnenju vlagatelja, zgolj omogočanje pristranskega izbora, z upoštevanjem okoliščin, ki niso objektivno opravičljive, saj se smotri javnih naročil dosežejo le ob upoštevanju primarnih kriterijev, ki so jasno določeni v 51. členu ZJN-1. Navedena količnika sta dva od mnogih kazalcev poslovanja zavarovalnic, pri čemer ju ni mogoče obravnavati ločeno od vseh ostalih, nikakor pa nista v neposredni povezavi s kvaliteto in varnostjo poslovanja zavarovalnice. Količnika, kot sta navedena v okviru kriterijev, sta vzeta iz konteksta pokazateljev načinov obvladovanja tveganj, kot so določeni v Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000 (91/2000 - popr.), 21/2002, 52/2002, 91/2002, 50/2004; v nadaljevanju: ZZavar), in nad katerimi po izrecni zakonski določbi bdi Agencija za zavarovalni nadzor. Ta ima predviden celoten instrumentarij ukrepanja v primeru kršitve določb o obvladovanju tveganj.
V peti točki zahtevka za revizijo vlagatelj ugotavlja, da so kriteriji (merila) tudi nejasni, saj ni navedene formule za izračun obeh količnikov. Merila morajo biti v razpisni dokumentaciji vnaprej navedena, opisana in ovrednotena, kar v postopku oddaje javnega naročila ni dosledno upoštevano, saj pri obeh spornih kriterijih ni navedene formule za izračun količnika, tako da je nemogoče izračunati (na podlagi znanih podatkov- letna poročila zavarovalnic) ustrezne količnike.
Kot slednje vlagatelj navaja tudi, da nespoštovanje zakonsko določenih načel, predvsem načela nediskriminatornosti, dokazuje tudi ugotovitev, da kriteriji nimajo pravilno določenega medsebojnega razmerja vrednosti. Vrednost merila "ponudbena cena" je prenizka v primerjavi z vrednostjo vseh ostalih meril skupaj; ponudbena vrednost znaša 70 točk, vrednost vseh ostalih meril pa znaša 30 točk. Posebno velik delež imata oba sporna ocenjevalna kriterija, katera pa po vsebini za samo odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika nimata bistvenega pomena, kar je navedeno že zgoraj. Naročnik je z določitvijo visokih vrednosti ocenjevalnih kriterijev, glede na to, da so podatki za izračun količnikov javno objavljeni in jih ni težko izračunati (če bi bile navedene formule), že vnaprej napravil razliko med ponudniki, ki tako tudi iz tega razloga niso v enakopravnem položaju.
Vlagatelj je v postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini dejanskih stroškov.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. JN/OP-04/2004- Ident 82729, z dne 08.11.2004, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so merila, ki so navedena v drugem odstavku 51. člena ZJN-1, navedena primeroma in se jih ne da uporabiti neposredno. Odvisna so od predmeta javnega naročila, kar pomeni, da mora naročnik postaviti taka merila, ki so tipična za predmet javnega naročila, ki je predmet razpisa (pravilno: postopka oddaje javnega naročila). Ob tem mora naročnik slediti namenu javnega razpisa (pravilno: javnega naročila) in na podlagi postavljenih meril pridobiti kakovostne ponudbe, ki podajajo kakovostno dobavo in izvedbo storitev. Paziti mora tudi, da bo z merili dosegel gospodarno porabo sredstev in da z njimi ne bo onemogočil nastopa oz. oddaje ponudbe posameznim ponudnikom oz. jih ne bo izločil. Merila v razpisni dokumentaciji so merila, ki so tipična za zavarovalne storitve in ustrezna za izbor storitev več vrst zavarovanj, kot so razpisana v razpisni dokumentaciji.
V zvezi z revizijskimi navedbami o nepovezanosti spornih meril naročnik navaja, da povezave res ni, saj tudi ni potrebna, ker je vsako merilo točkovano zase (vsako merilo zase prinese določeno število točk). Očitek pritožnika, da je s takimi merili naročnik popolnoma omejil konkurenco, ne drži, saj s temi količniki naročnik ni nikogar izločil, kot to navaja pritožnik. Vsak od ponudnikov pridobi ustrezno število točk, glede na to, kakšen je njegov količnik pokritja čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Odstotek točk (20%) je nizek in zato izguba točk, pri morebitni nižji ceni, ne pomeni spusta na lestvici ocenjevanja. Navedba pritožnika, da sta zahtevana dva količnika, ki sta postavljena za merilo, le dva od mnogih kazalcev poslovanja zavarovalnice, drži. Drži tudi dejstvo, da je na področju zavarovalništva (po vedenju naročnika) vsaj 26 kazalnikov. Tako velikega števila kazalnikov ni mogoče uporabiti za merila, izbira katere izmed teh bo naročnik izbral kot merila, pa je na strani naročnika in je usmerjena v prikaz tistih podatkov, za katere je naročnik ocenil, da bo z njimi lahko ugotovil stabilnost in zanesljivost svojega partnerja, ki mu bo zaupal zavarovanje svojega premoženja. Ponovno je potrebno poudariti, da načelo enakopravnosti ni bilo kršeno in da noben od možnih ponudnikov v tem primeru ni diskriminiran, kajti višino količnikov določajo poslovni rezultati zavarovalnice in ne naročnika oziroma so podatek vsake zavarovalnice posebej in jih naročnik ne oblikuje. Tudi nižji količnik ne pomeni izločitve ponudbe, predstavlja le nižje število točk.
Naročnik v zvezi z revizijskimi navedbami o nejasnosti meril navaja, da formul za izračun obeh količnikov naročnik ni podal, ker količnik poda ponudnik sam in ga ponudnik sam tudi izračuna. Sicer pa je količnik javni podatek in ga je mogoče dobiti v javno objavljenih podatkih o posamezni zavarovalnici, zato naročnik tudi ne more podati formule za izračun količnika. Naročnik te količnike lahko samo preveri. V zvezi s tem je mogoče ponovno ugotoviti, da naročnik ni nastopal diskriminatorno nasproti nobenemu od morebitnih ponudnikov, ker naročnik sam ne posega v podatke, ki so jih ponudniki dolžni podati.
Kar zadeva razmerje med porazdelitvijo vrednosti točk, je mnenje naročnika, da je 2/3 razmerje najbolj ugodno razmerje. Največje možno število točk vsekakor predstavlja cena.
Naročnik je ob pregledu in ponovnem branju razpisne dokumentacije in v njej postavljenih meril prišel do sklepa, da merila niso v nasprotju s predmetom javnega naročila, da niso diskriminatorna in da ne omejujejo konkurence ter da ni postopal zoper načelo gospodarnosti, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Z vlogo, z dne 15.11.2004, je vlagatelj naročnika obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. JN/OP-04/2004- ident 82729, z dne 17.11.2004, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v zadevi, zaključeni s sklepom, št. 018-288/04-25-2325, z dne 15.12.2004, za strokovno mnenje glede enakih revizijskih navedb, kot v predmetnem postopku, na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, dne 16.11.2004 zaprosila Republiko Slovenijo, Agencijo za zavarovalni nadzor. Mnenje te institucije, št. 30273-2099/04-9AP, 11MBS, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 10.12.2004, je mogoče upoštevati tudi v predmetnem revizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju strokovnega mnenja Agencije za zavarovalni nadzor je Državna revizijska komisija, v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima, kot zainteresirani ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Naročnik je v III. poglavju razpisne dokumentacije, pod naslovom "3. Merila in metodologija vrednotenja" določil:

"MERILA ZA VREDNOTENJE PONUDB SO:

- CENA 70 % = 700 točk

- KOLIČNIK POKRITJA ČISTIH ZAVAROVALNO-
TEHNIČNIH REZERVACIJ S ČISTIMI PRIHODKI OD
ZAVAROVALNIH PREMIJ 20 % = 200 točk
(samo za premoženjska zavarovanja)

- KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI 10 % = 100 točk
(RAZMERJE MED RAZPOLOŽLJIVIM KAPITALOM
ZAVAROVALNICE IN ZAHTEVANIM MINIMALNIM
KAPITALOM)
za obdobje 01.01.-30.06.2004

METODOLOGIJA VREDNOTENJA:

3.1. CENA- 70 % = 700 točk

Naročnik bo dodelil 700 točk tistemu ponudniku, ki bo ponudil najnižjo ceno- višino zavarovalne premije.

Vse ostale ponudbe se razvrstijo po naslednji formuli:

Najnižja ponudbena cena
--------------------------------------------- x 700
Ponudbena cena ocenjevanega ponudnika


3.2. KOLIČNIK POKRITJA ČISTIH ZAVAROVALNO- TEHNIČNIH REZERVACIJ S ČISTIMI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ
(samo za premoženjska zavarovanja) 20 % = 200 točk

Točke se bodo dodeljevale na podlagi izračuna količnika: razmerje med čistimi zavarovalno-tehnični rezervacijami in čistimi prihodki od zavarovalnih premij (samo za premoženjska zavarovanja) za leto 2003. Najvišje možno število 200 točk prejme ponudnik z najvišjim količnikom, ostali pa ustrezno manj, izračunano po formuli:

Količnik ocenjevanega ponudnika
------------------------------------------------ x 200
Najvišji količnik


3.2. KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI 10 % = 100 točk
(za obdobje 01.01.- 30.06.2004) na dan 30.06.2004

Točke se bodo dodeljevale na podlagi izračuna količnika kapitalske ustreznosti: razmerje med razpoložljivim kapitalom zavarovalnice in zahtevanim minimalnim kapitalom po stanju na dan 30.06.2004. Najvišje možno število 100 točk prejme ponudnik z najvišjim količnikom, ostali ponudniki pa dobijo ustrezno manj, izračunano po naslednji formuli:

količnik kapitalske ustreznosti na dan
30.06.2004 ocenjevanega ponudnika
---------------------------------------------------------- x 100
Najvišji količnik kapitalske ustreznosti na dan
30.06.2004

V primeru, da je razpoložljivi kapital zavarovalnice nižji od zahtevanega minimalnega, je ocena nič (0).".

Državna revizijska komisija v zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na spornost meril za ocenjevanje ponudb, ugotavlja, kakor sledi.

V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na merilo "količnik pokritja čistih zavarovalno- tehničnih rezervacij s čistimi prihodki od zavarovalnih premij", gre uvodoma pritrditi vlagatelju v delu zahtevka, v katerem opozarja na nejasnost določitve tega merila v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji sicer določil način ocenjevanja prispelih ponudb glede na izračunane količnike za posamezne ponudnike, ni pa dovolj natančno opredelil načina izračunavanja količnikov. Naročnik je tako v razpisni dokumentaciji zapisal, da gre pri količniku pokritja čistih zavarovalno- tehničnih rezervacij s čistimi prihodki od zavarovalnih premij za "razmerje med čistimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami in čistimi prihodki od zavarovalnih premij (samo za premoženjska zavarovanja) za leto 2003", pri čemer pa ni opredelil za kakšno razmerje gre, niti ni določil formule za izračun tega količnika. Iz strokovnega mnenja, kot ga je Državni revizijski komisiji posredovala Agencija za zavarovalni nadzor, dne 10.12.2004, izhaja, da obravnavani količnik po mnenju tega organa "...ni enak nobenemu od tistih, ki jih je predpisala Agencija...". Ker je naročnik za ocenjevanje ponudb tako določil merilo, temelječe na količniku, ki ga je določil sam, in ki s strani drugega (nadzornega) organa ni predpisan, je bil v razpisni dokumentaciji dolžan opisati oz. opredeliti način izračunavanja tega količnika. Tako ni mogoče slediti naročnikovi navedbi, da bodo količnike izračunali in predložili ponudniki sami, sam pa bo le preveril pravilnost njihovega izračuna. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji načina izračunavanja obravnavanega količnika torej ni opisal, čemur v svojih navedbah pritrjuje tudi sam, s svojo opredelitvijo obravnavanega merila ni zadostil zahtevam drugega odstavka 50. člena ZJN-1, saj merilo "količnik pokritja čistih zavarovalno- tehničnih rezervacij s čistimi prihodki od zavarovalnih premij" v razpisni dokumentaciji ni v zadostni meri opisano oz. način uporabe le-tega ni dovolj določen.
V nasprotju z zapisanim gre pri "količniku kapitalske ustreznosti" za količnik, katerega način izračunavanja je določila Agencija za zavarovalni nadzor v Sklepu o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic- SKL 2002 (Uradni list RS, št. 111/02, 129/03 in 74/04). Četudi način izračunavanja tega količnika v razpisni dokumentaciji ni bil naveden, je ta v zavarovalni praksi splošno veljaven in predpisan s strani nadzornega organa, vlagateljevim navedbam o nejasnosti na tem količniku temelječega merila pa tako ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala tudi dopustnost same umestitve meril "količnik pokritja čistih zavarovalno- tehničnih rezervacij s čistimi prihodki od zavarovalnih premij" ter "količnik kapitalske ustreznosti" med merila za ocenjevanje ponudb. Državna revizijska komisija ob tem uvodoma izpostavlja, da je naročnik pri odločitvi o tem, katera in koliko meril bo določil in uporabil, avtonomen, pri čemer pa merila ne smejo biti v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Merila, kot so navedena v drugem odstavku 51. člena ZJN-1, so, kot pravilno ugotavlja naročnik, navedena zgolj primeroma, zato naročnik ni vezan na njihovo izključno uporabo. Merila so vnaprej podani razlikovalni znaki med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, vezanih na predmet ali izvedbo naročila. Neka okoliščina postane merilo le, če je pričakovati odstopanja med ponudniki (dejansko: ponudbami), ki izkazujejo njihovo konkurenčnost. Test sprejemljivosti okoliščine kot merila je pozitiven odgovor na vprašanje, ali bo razlikovanje po določenem merilu tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski izvedbi naročila.
Iz obrazložitve naročnikove odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo izhaja, da slednji pritrjuje vlagatelju, ki navaja, da sta količnika, ki ju je naročnik določil kot merilo, le dva izmed mnogih kazalcev poslovanja zavarovalnice. Naročnik tako sam poudarja, da je na področju zavarovalništva, po njegovem vedenju, vsaj 26 kazalnikov. Naročnik dalje izpostavlja tudi, da je iz razloga, ker tako velikega števila kazalnikov ni mogoče uporabiti za merila, izbira, katere izmed njih bo uvrstil med merila, na njegovi strani in je usmerjena v prikaz tistih podatkov, za katere je naročnik ocenil, da bo z njimi lahko ugotovil "stabilnost in zanesljivost svojega partnerja, ki mu bo zaupal zavarovanje svojega premoženja". Državna revizijska komisija ob upoštevanju mnenja Agencije za zavarovalni nadzor ugotavlja, da upoštevanje le dveh izbranih kazalnikov poslovanja ne zadostuje za presojo varnosti oz. stabilnosti in zanesljivosti ponudnika, saj je za oceno o le-tej potrebno obravnavati poslovanje zavarovalnice kot celote. Ob zapisanem gre tako pritrditi mnenju vlagatelja, da gre pri količnikih, ki ju je naročnik določil za merilo, dejansko za pokazatelja, ki sta vzeta iz konteksta pokazateljev obvladovanja tveganj, zgolj upoštevanje teh kazalnikov pa ne more izkazovati boljše kvalitete ponudbe, v smislu večje stabilnost in zanesljivosti zavarovalnice. Slednje je mogoče namreč, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da minimalne standarde za opravljanje dejavnosti zavarovalništva na trgu predpisuje že sam ZZavar, presojati le na podlagi hkratnega upoštevanja vseh relevantnih kazalnikov. V posledici zapisanega bi merili na način, kot sta bili oblikovani, utegnili v fazi presoje ponudb nedopustno posegati v načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, kot dve izmed temeljnih načel javnega naročanja.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja tudi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo ugotavljal ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri čemer pa ni uspel izkazati, kako merili "količnik pokritja čistih zavarovalno- tehničnih rezervacij s čistimi prihodki od zavarovalnih premij" in "količnik kapitalske ustreznosti" vplivata na ekonomsko ugodnost ponudbe. Obravnavani merili sta v posledici zapisanega v tem okviru tudi neskladni z zahtevami ZJN-1, saj se navezujeta na samega ponudnika, ne pa na vsebino javnega razpisa, kot to zahteva drugi odstavek 50. člena ZJN-1, ravno tako pa ne prispevata k ekonomski ugodnosti ponudbe, kot to zahteva 51. člen ZJN-1. Stališče, da je merilo dopustno le, če se z njim ocenjuje specifike ponudbe, ne pa tudi v primeru, ko se z njim ocenjuje specifike ponudnika, je skladno tudi s prakso Sodišča Evropskih skupnosti (tako npr. v zadevi, št. 31/87, Gebroeders Beentjes BV proti Nizozemski).

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je merila, iz katerih naj bi izhajala večja stabilnost in zanesljivost ponudbe, mogoče uvrstiti med merila za ocenjevanje ponudb, pri čemer pa mora biti za takšna merila natančno določen način uporabe, merila pa morajo biti oblikovana na celovit način in ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin in pokazateljev, ki vplivajo na pojem stabilnosti in zanesljivost ponudbe, ter morajo biti povezana z vsebino javnega naročila. Državna revizijska komisija ob tem pripominja še, da je potrebno pri določitvi takšnih meril upoštevati načelo sorazmernosti, kot eno temeljnih načel pravne države, skladno s katerim morebitna merila stabilnosti in zanesljivosti ponudbe ne smejo biti prevrednotena glede na ostala merila. Naročnik sme namreč s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila pa ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna.


Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in postopek oddaje javnega naročila za zavarovalne storitve za vrste zavarovanj: požarno zavarovanje, strojelomno zavarovanje, vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekel, zavarovanje projektantske odgovornosti, zavarovanje splošne odgovornosti, zavarovanje avtomobilov in kolektivno nezgodno zavarovanje oseb, objavljen v Uradnem listu RS, št. 108-109, z dne 08.10.2004, pod številko Ob-26679/04, v celoti razveljavila. Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila upošteva in odpravi v tem revizijskem postopku ugotovljene kršitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mu je naročnik dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v postopek priglasil stroške "v višini dejanskih stroškov". Državna revizijska komisija vlagatelju priznava strošek plačila takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, o morebitnih preostalih stroških pa Državna revizijska komisija ni odločala, saj jih vlagatelj ni opredeljeno navedel.

Naročnik je dolžan vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 17.12.2004


Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Adriatic zavarovalna družba d.d., Ljubljanska cesta 3/a, Koper,
- Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran