018-077/04 MP DRSC

Številka: 018-77/04-21-793

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih v letu 2004 ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje AMZS d.d. Dunajska 128a, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.5.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 347-5/2004, z dne 29.1.2004.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 298.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4.11.2003 sprejel sklep, št. 347-5/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih v letu 2004, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 111-112/03, z dne 14.11.2003, pod št. objave Ob-105803. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 347-5/2003, z dne 16.12.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 29.1.2004 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 347-5/2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje PERFTECH d.o.o., Pot na Lisice 4, Bled (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 9.2.2004, v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila in vpogled v celotno dokumentacijo postopka. Naročnik je obrazloženo obvestilo izdal dne 23.2.2004 (dokument št. 347-05/2003), vpogled v dokumentacijo pa je vlagatelju omogočil dne 1.3.2004.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 5.3.2004, v katerem predlaga, da naročnik svojo odločitev iz obrazloženega obvestila, z dne 23.2.2004, v celoti razveljavi in odloči, da se ponudba izbranega ponudnika izloči kot nepravilna.
Naročnik je po mnenju vlagatelja kot najugodnejšo izbral ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev razpisa, s čimer naj bi kršil 4. in 76. člen ZJN-1, pri izboru najugodnejšega ponudnika pa naj bi bile kršene tudi določbe 53. in 6. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza razpisnim pogojem iz več razlogov, ki jih utemeljuje v nadaljevanju.
Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predvidel neustrezen oziroma prenizek obseg delovne sile, s katero predmetnega javnega naročila ne bo mogel izvesti. Iz priloge "E" ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je v "Planu delovne sile" za mesec januar 2004 predvidel 7 delavcev, medtem ko je za vse nadaljnje mesece do konca izvedbe javnega naročila, predvidel le po 5 delavcev. Točka 11.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) - Kadrovska zasedba in izkušenost kadrov - zahteva zasedbo 7 delavcev z ustrezno izobrazbo, poleg tega pa izbrani ponudnik s planirano zasedbo delovne sile vseh storitev, kot jo je predvidel v svoji ponudbi, ne bo mogel izvesti.
Vlagatelj nadalje opozarja, da izbrani ponudnik nima referenc za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj je v svoji ponudbi dvakrat navedel izvedbo spletne predstavitve, enkrat v letu 2000 za naročnika Slovenske železnice d.d., Ljubljana in enkrat v letu 2001 za naročnika Autocommerce, d.d., Ljubljana. Po mnenju vlagatelja se prva referenca niti ne more šteti kot ustrezna, saj ne spada v rok zadnjih treh let, kot to zahtevajo razpisni pogoji. Drugo referenco pa je kot naročnik potrdil Autocommerce d.d., Ljubljana, ki je 80% lastnik izbranega ponudnika in ima neposredni interes, da izbrani ponudnik posel pridobi, zato takšna referenca ne more biti objektivna. Vlagatelj meni, da navedeni referenci niti po obsegu niti po vrednosti niti po vsebini del, ki so potrebna za izvedbo javnega naročila, nista primerljivi s konkretnim javnim naročilom, in opozarja, da je postavitev spletne strani le del predmetnega javnega naročila, ki v celotnem obsegu javnega naročila ne predstavlja najbistvenejšega dela predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj nadalje ugotavlja, da so tudi reference podizvajalca izbranega ponudnika brezpredmetne, še posebej glede na posamezna opravila oziroma sklop storitev, ki naj bi jih izvedel podizvajalec v okviru javnega naročila. Poleg tega iz predloženih dokazil podizvajalca ne izhajajo takšne reference, kot jih navajata podizvajalec in izbrani ponudnik. Pri referencah, ki se navajajo za podizvajalca, naj bi šlo za projekte, pri katerih naj bi npr. podizvajalec sodeloval pri "direktni objavi v medijih RTV Slovenija, Delo, Večer in uradne spletne strani MšZš", navaja vlagatelj, in ugotavlja, da iz predloženega potrdila Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, s katerim se dokazujejo navedene reference, izhaja, da je podizvajalec sodeloval le pri "vzdrževanju programske opreme za informacijski podsistem" in tako iz takšnega potrdila v ničemer ne izhaja, da bi podizvajalec kakorkoli sodeloval pri obveščanju javnosti ali delu z mediji in da bo po "Pogodbi o izvajanju storitev v primeru pridobitve posla na javnem razpisu" med izbranim ponudnikom kot nosilcem posla in podizvajalcem le-ta zadolžen izključno le in samo za postavitev spletne strani, ne pa morda za obveščanje javnosti ali komuniciranje z mediji. Zato so po mnenju vlagatelja takšne reference (tudi če bi dejansko bile ustrezne) brezpredmetne, saj podizvajalec takšnih storitev v notranji razdelitvi (med ponudnikom in podizvajalcem) izvedbe javnega naročila sploh ne bo opravljal.
Vlagatelj nadaljuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil premajhen obseg delovne sile in da tudi tisti kadri, ki jih je v svoji ponudbi navedel, glede zahtevanega znanja ne izpolnjujejo zahtev predmetnega javnega razpisa, niti izbrani ponudnik glede te zahteve tudi formalno ni izpolnil razpisnih zahtev. V točki 11.3 Navodil se v drugi alinei "Znanja" zahteva poznavanje področja obveščanja javnosti o prometnih informacijah in sposobnost komuniciranja v javnih medijih. Izbrani ponudnik ni pojasnil ali izkazal, da bi katerakoli od oseb, ki jih je predlagal za izvajanje javnega naročila, zgoraj navedeni dve zahtevi izpolnjevala (niti takšno dejstvo ne izhaja iz kateregakoli dokumenta ponudbe izbranega ponudnika). Vlagatelj pojasnjuje, da bi tudi pri referencah, kjer se navaja obveščanje javnosti in komuniciranje z mediji, lahko šlo le za kadre podizvajalca (in ne kadre izbranega ponudnika), takšni kadri pa takšnih storitev v okviru javnega naročila ne bodo izvajali, saj bodo obveščanje javnosti in komuniciranje z mediji opravljali kadri izbranega ponudnika, le-ti pa takšnih referenc nimajo. Vlagatelj opozarja, da gre v konkretnem primeru za visoko specializirana dela in naloge, ki med drugim zahtevajo tudi dobro poznavanje cestnega omrežja Republike Slovenije in druge izkušnje na področju prometa in komuniciranja z javnostjo in mediji. Iz ponudbe izbranega ponudnika pa je razvidno, meni vlagatelj, da izbrani ponudnik nima niti ene osebe, ki bi vsaj približno izpolnjevala takšne zahteve. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi namreč predložil izjavo, z dne 12.12.2003, v kateri je sam ponudnik kot pravna oseba izjavil, da citirane osebe posedujejo ustrezna znanja, medtem ko ni predložil lastnih izjav delavcev o ustreznih znanjih, kot to izrecno zahtevajo razpisni pogoji v drugi alinei točke 11.3 Navodil (lastne izjave za vsakega delavca - obrazec 4b). Da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih izjav, pa je logično tudi v povezavi z zgoraj opozorjenim dejstvom, da izbrani ponudnik nima nikakršnih referenc za izvedbo javnega naročila, saj jih niti ne more dati, zatrjuje vlagatelj.
Ponudba izbranega ponudnika tudi ne izpolnjuje zahtev iz točke 11.2 Navodil, kjer se zahteva ustrezna tehnična oprema in prostori, ki zagotavljajo kvalitetno izvedbo javnega naročila, nadaljuje vlagatelj. Izbrani ponudnik v svoji ponudbi navaja, da ima v lasti poslovne prostore, centralo Alcatel, računalnike, SW podporo "call centru", strežnike (več kot 2). Medtem pa je že iz samih izjav družbe LOGOS iz nadaljevanja ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da izbrani ponudnik ničesar od navedenega nima (niti v lasti niti kako drugače), saj mu bo takšno opremo in prostore zagotovila družba LOGOS. Tudi za takšne prostore oziroma opremo pa izbrani ponudnik ni predložil nobenega dokazila o tem, na kakšen način naj bi imel zagotovljene takšne prostore (npr. najemno ali kakšno drugo pogodbo, iz katere bi izhajalo, da ima ponudnik zagotovljene prostore). Vlagatelj glede strojne opreme opozarja, da se navedbe izbranega ponudnika v njegovi ponudbi (glej obrazec 4.d) ne ujemajo z izjavami o zagotavljanju opreme, s katerimi ponudnik dokazuje izpolnjevanje zahtev glede takšne opreme, to je z izjavami družbe LOGOS. Medtem, ko ponudnik navaja, da ima zagotovljenih več kot 10 računalnikov, pa iz izjave družbe LOGOS, ki naj bi takšno opremo zagotovila, izhaja, da bo zagotovila le 6 računalnikov.
Vlagatelj opozarja še na dve točki, v katerih ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, in sicer glede pogojev za ugotavljanje sposobnosti in glede finančnih zavarovanj, to je zahtevane garancije za resnost ponudbe po točki 15.1 Navodil. Vlagatelj opozarja, da je v točki 10 Navodil (druga alinea prvega odstavka) izrecno zahtevano, da mora ponudnik, če ima podizvajalce, dokazati izpolnjevanje vseh pogojev skladno z 41. členom ZJN-1, česar pa izbrani ponudnik ni storil, saj ponudba zahtevanih dokazil glede finančne sposobnosti (BON1 in BON2) ne vsebuje. Vlagatelj tudi opozarja, da predložena bančna garancija za resnost ponudbe izbranega ponudnika ni v skladu z razpisnimi pogoji (15.1 točka Navodil), kjer se zahteva bančna garancija, ki mora glasiti na 3% vrednosti javnega naročila (v razpisu v Uradnem listu RS je vrednost javnega naročila 48.222.550,00 SIT), kar pomeni bančno garancijo za znesek 1.446.676,50 SIT. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo v višini 1.200.000,00 SIT, kar je prenizek znesek.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da naročnik tudi sicer ne more izbrati ponudbe izbranega ponudnika kot najugodnejšo, saj je iz le-te razvidno, da gre za neobičajno nizko ceno. Ponujena cena izbranega ponudnika znaša 37.512.000,00 SIT, medtem ko znaša ponudbena cena vlagatelja 45.838.902,00 SIT (kar sicer že tako ali tako predstavlja znesek na spodnji meji vrednosti, za katero je javno naročilo sploh še mogoče izvesti). Orientacijska vrednost javnega naročila, ocenjena s strani naročnika, pa je 48.222.550,00 SIT. Vlagatelj navaja, da je ponudbena cena izbranega ponudnika ob upoštevanju vseh stroškov prenizka, zaradi česar bi jo moral naročnik v skladu s 53. členom ZJN-1 preveriti, česar pa ni storil. Tudi sicer vlagatelj meni, da bo izvedba javnega naročila ogrožena, saj izbrani ponudnik ne razpolaga z lastno opremo, prostori in vzdrževanjem, ob tem pa razmerja s podizvajalcem nima ustrezno urejenega.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka, in sicer 1800 točk za pripravo zahtevka za revizijo ter 100.000,00 SIT za takso.

Naročnik je s sklepom, št. 347-5/2004, z dne 22.3.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik odgovarja na posamezne navedbe vlagatelja.
Naročnik navaja, da je v poglavju 7 razpisne dokumentacije v opisu javnega naročila določena prisotnost kadrov glede na predviden obseg del, torej ni zahtevana številčna prisotnost kadrov mesečno, ampak le časovna prisotnost kadra po posameznih stopnjah izobrazbe in predviden obseg del z namenom zagotovitve neprekinjenega obveščanja 24 ur na dan. Plan dinamike delovne sile in plan črpanja finančnih sredstev v prilogi "E" razpisne dokumentacije je izbrani ponudnik izpolnil v skladu z opisom del in zagotovitvijo 24 urne prisotnosti kadra. Naročnik je ugotovil, da je s 146 urami mesečno ob upoštevanju praznikov in dopustov možno izvesti javno naročilo s petimi kadri mesečno, kot v prilogi "E" plana dinamike delovne sile in plana črpanja finančnih sredstev navaja izbrani ponudnik.
Glede očitkov vlagatelja o izbranih referencah podizvajalca in izbranega ponudnika naročnik navaja, da na podlagi priloženih potrdil s strani naročnikov Slovenske železnice d.d., Ljubljana in Autocommerce d.d., Ljubljana ne dvomi o vsebini in izvedbi del, s katerimi ponudnik izkazuje referenco za predmetno javno naročilo. Glede na datum odpiranja ponudb, ki ga je naročnik izvedel dne 16.12.2003, pogoj za izločitev reference izbranega ponudnika iz leta 2000 ni utemeljen. Tudi v primeru izločitve le-te izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke 12. Navodil (pogoj je vsaj ena referenca). Naročnik nadaljuje, da so bile zahtevane reference ponudnika, torej nosilca naročila. V ponudbi priložene reference podizvajalca izbranega ponudnika niso bile zahtevane, vendar je iz predložene dokumentacije naročnik lahko ugotovil, da ima podizvajalec določene izkušnje s področja obveščanja javnosti in so torej dopolnitev k osnovni ponudbi. Obseg reference v smislu finančne vrednosti posameznega projekta v razpisni dokumentaciji ni bil zahtevan. Naročnik meni, da bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo glede finančne vrednosti reference pred prejemom odločitve naročnika, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN.
Glede vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni ponudil ustreznega kadra glede znanja in tako ne izpolnjuje zahtev javnega razpisa, naročnik pojasnjuje, da je v točki 11.3 Navodil zahtevano, da ponudnik priloži lastno izjavo za vsakega delavca v smislu dokazila o njihovem ustreznem znanju. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi priložil izjavo podjetja za vsakega delavca, da razpolaga z znanjem poznavanja področja obveščanja javnosti o prometnih informacijah, poznavanja uporabniških računalniških programov, sposobnost komuniciranja v javnih medijih in znanje vsaj enega tujega jezika.
Naročnik nadalje ugotavlja, da je v skladu s točko 11.2 Navodil, v kateri je zahtevano, da mora ponudnik (in morebitni podizvajalec) imeti na razpolago ustrezno tehnično opremo in prostore, ki zagotavljajo kvalitetno izvedbo javnega naročila, izbrani ponudnik z izjavami dokazal razpolaganje z ustreznimi delovnimi prostori in tehnično opremo z možnostjo vpogleda v pogodbe in stanje osnovnih sredstev. Prav tako je podizvajalec s svojimi izjavami zagotovil, da bo v primeru pridobitve javnega naročila tudi on razpolagal s predpisano tehnično opremo in delovnim prostorom, zato je po mnenju naročnika očitek vlagatelja v tem delu neutemeljen.
Glede vlagateljevih navedb o izkazovanju finančnih sposobnosti in finančnih zavarovanj naročnik navaja, da je podizvajalec v ponudbeni dokumentaciji predložil vse dokumente, ki so bili zahtevani v točki 10. Navodil. V skladu z 11. točko Navodil mora finančno sposobnost dokazati le ponudnik kot nosilec javnega naročila, ni pa ta pogoj zahtevan za morebitnega podizvajalca. Naročnik še dodaja, da mora biti v ponudbi priložena bančna garancija za resnost ponudbe v vrednosti 3% javnega naročila in ne ocenjene vrednosti javnega naročila. V fazi ponudbe se šteje za vrednost javnega naročila vrednost ponudbe izbranega ponudnika v višini 1.125.360,00 SIT (3% od 37.512.000,00 SIT). Predložena bančna garancija izbranega ponudnika v višini 1.200.000,00 SIT je tako po mnenju naročnika ustrezna.
Naročnik nadalje navaja, da mu ponudba izbranega ponudnika tudi ni vzbudila dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila, zato tudi ni zahteval podrobne obrazložitve vseh merodajnih postavk.
Naročnik nazadnje še dodaja, da se je izbrani ponudnik z lastnim podpisom in žigom dokumenta zavezal, da bo delo izvajal pod pogoji in načini, ki so navedeni v opisu javnega naročila. Naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji posebej zahteval izjave, dokazila ali pojasnila o tem, na kakšen način bo ponudnik zagotovil povezavo s sistemi v tujini.
Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh po prejemu sklepa sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 1.4.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 347-5/2003, z dne 5.4.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, in je conditio sine qua non za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev, tako tistih, ki jih kot obvezne določa ZJN-1, kot tudi tistih, ki jih v razpisni dokumentaciji določi naročnik, mora biti absolutno in kumulativno: sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila je mogoče priznati samo tistim ponudnikom, ki v celoti izpolnjujejo vse, v razpisni dokumentaciji določene pogoje.

Drugi stavek prvega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da se izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi oz. prijavi, kar pomeni, da mora biti posamezen pogoj načeloma izpolnjen ob predložitvi ponudbe oz. do skrajnega roka za predložitev ponudbe. V postopku primerjanja in vrednotenja ponudb je torej treba ugotoviti, ali ponudba (in z njo ponudnik) v trenutku njene predložitve oz. v trenutku poteka roka za predložitev ponudb izpolnjuje vse pogoje in zahteve razpisne dokumentacije in ali jo je zato mogoče v skladu z definicijo 18. in 20. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 označiti kot pravilno in sprejemljivo. V primeru, če se v postopku ocenjevanja in vrednotenja ugotovi, da ponudba ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz razpisne dokumentacije, je potrebno šteti, da je ponudba takega ponudnika v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti ter izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v točki a) zahtevka za revizijo navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker je le-ta predvidel neustrezen oz. prenizek obseg delovne sile.

Naročnik je v 11. poglavju Navodil (Obvezni pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, z navedbo dokumentov, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev) v točki 11.3. določil, kakšna mora biti kadrovska struktura delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila. Glede kadrovske zasedbe in izkušenosti kadrov je naročnik v prvi alinei točke 11.3. Navodil določil, da mora imeti en delavec VII. stopnjo izobrazbe družboslovne ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj, en delavec mora imeti VI. stopnjo izobrazbe družboslovne ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pet delavcev pa mora imeti V. stopnjo izobrazbe in najmanj leto dni delovnih izkušenj. Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik za izvedbo predmetnega javnega naročila zahteval 7 delavcev z ustrezno izobrazbo. V drugi alinei točke 11.3. Navodil je naročnik za kadre, navedene v prvi alinei te točke, zahteval določena znanja, in sicer poznavanje področja obveščanja javnosti o prometnih informacijah, dobro poznavanje uporabniških računalniških programov (Word, Excel, Access...), sposobnost komuniciranja v javnih medijih in znanje vsaj enega tujega jezika.

Kot dokaz za izpolnjevanje kadrovskih pogojev, določenih v točki 11.3. Navodil, je naročnik za zahteve iz prve alinee te točke predvidel izpolnitev obrazca 4.e in predložitev zahtevanih dokumentov, za zahteve iz druge alinee te točke pa predložitev lastnih izjav za vsakega delavca - obrazec 4.b. V obrazcu 4.e je naročnik od ponudnikov zahteval, da izpolnijo tabelo, v katero se zapišejo imena in priimki delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, njihova izobrazba, delovno mesto, leta zaposlitve na podobnem delovnem mestu in skupna leta zaposlitve, za kadre, navedene v tem obrazcu, pa je naročnik zahteval tudi predložitev fotokopij prijav na ZPIZ ali fotokopij pogodb o delu ter predložitev izjav iz točke 11.3. Navodil. V obrazcu 4.b pa je naročnik predvidel izpolnitev izjave, da kader, naveden v obrazcu 4.e, izpolnjuje vse pogoje točke 11.3., 2. alinea Navodil.

Izbrani ponudnik je v obrazcu 4.e ponudbene dokumentacije navedel, da bo predmetno javno naročilo izvajal s sedmimi delavci, od katerih imajo štirje VII., trije pa V. stopnjo izobrazbe. Vendar pa je iz priloge "E" ponudbene dokumentacije, v kateri je opisan plan dinamike izvrševanja javnega naročila, plan delovne sile in plan črpanja finančnih sredstev, razvidno, da je izbrani ponudnik predvidel izvajanje javnega naročila s sedmimi delavci le za prvi mesec izvajanja javnega naročila, za preostale mesece pa je predvidel izvajanje javnega naročila s petimi delavci.

Glede na določila razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da tak način izvajanja predmetnega javnega naročila, kot ga je v ponudbeni dokumentaciji v prilogi "E" predvidel izbrani ponudnik, ne ustreza zahtevam naročnika. Iz prve alinee točke 11.3. Navodil je namreč razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da bodo predmetno javno naročilo izvajali s sedmimi delavci, ki imajo ustrezno izobrazbo, znanja in delovne izkušnje. Ob tem velja opozoriti, da zahteva po sedmih delavcih nikjer v razpisni dokumentaciji ni časovno omejena oz. opredeljena na način, ki bi ponudnikom dopuščal, da zahtevanih sedem delavcev zagotovijo le na začetku izvajanja predmetnega javnega naročila, v kasnejših obdobjih pa to število po potrebi zmanjšajo. Nasprotno, v poglavju 7 Navodil je naročnik v drugi alinei drugega odstavka izrecno zahteval, da mora izvajalec zagotoviti izvajanje nalog s prisotnostjo zahtevanih kadrov vse dni v letu med 5. in 22. uro, s stalno dežurno službo med 22. in 5. uro za primer sporočenih izrednih dogodkov in čimprejšnjo vzpostavitev popolnega delovanja obveščanja. V 4. alinei drugega odstavka poglavja 7 Navodil pa je naročnik opredelil zahtevano prisotnost kadrov na delovnem mestu glede na predviden obseg del. Za delavca s VII. stopnjo izobrazbe je zahteval občasno prisotnost glede na izredne dogodke in po potrebi za zagotavljanje koordinacije z naročnikom in neposredno komuniciranje z mediji, za delavca s VI. stopnjo izobrazbe je zahteval prisotnost ob delavnikih od 8.00 do 14.00 ure in po potrebi ob nastalih izrednih dogodkih in bistveno povečanem prometu, za delavce s V. stopnjo izobrazbe pa je zahteval 24-urno prisotnost, pri čemer mora biti njihovo število prilagojeno obsegu dela. V peti alinei drugega odstavka poglavja 7 Navodil je naročnik določil, da mora izvajalec zagotoviti prisotnost kadrov na delovnem mestu glede na predviden obseg in število delavcev prilagajati potrebam po izvajanju obveščanja.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik za celotno obdobje izvajanja javnega naročila zahteva prisotnost sedmih delavcev, pri čemer je njihova konkretna prisotnost na delovnem mestu in razporeditev glede na izobrazbo odvisna od vsakokratnih okoliščin in izrednih dogodkov. Ker je izbrani ponudnik zagotovil sedem delavcev, navedenih v obrazcu 4.e, le za prvi mesec izvajanja javnega naročila, ne pa tudi za ostale mesece, gre ugotoviti, da bo lahko v točki 11.3. in poglavju 7 Navodil zahtevano kombinacijo konkretne prisotnosti delavcev zagotovil le v prvem mesecu, ne pa tudi v ostalih obdobjih izvajanja javnega naročila, čeprav je bila to izrecna naročnikova zahteva. Na podlagi navedenega ponudbe izbranega ponudnika z vidika zahtev iz točke 11.3. in poglavja 7 Navodil ob upoštevanju 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni mogoče šteti kot pravilne.

Glede pogoja kadrovske usposobljenosti iz točke 11.3. Navodil vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je izbrani ponudnik predložil izjavo, v kateri je sam ponudnik kot pravna oseba izjavil, da citirane osebe posedujejo ustrezna znanja, medtem ko ni predložil lastnih izjav delavcev o ustreznih znanjih, kar zahteva druga alinea točke 11.3. Navodil.

Kot je bilo že omenjeno, je naročnik v drugi alinei točke 11.3. Navodil je naročnik za kadre, navedene v prvi alinei te točke, zahteval določena znanja s področja obveščanja javnosti o prometnih informacijah, poznavanje uporabniških računalniških programov (Word, Excel, Access...), sposobnost komuniciranja v javnih medijih in znanje vsaj enega tujega jezika, kot dokaz za izpolnjevanje tega pogoja pa je od ponudnikov zahteval: "priložiti lastne izjave za vsakega delavca - obrazec 4.b". V obrazcu 4.b je naročnik sestavil izjavo, s katero je moral ponudnik potrditi, da kader, naveden v obrazcu 4.e, izpolnjuje vse pogoje točke 11.3., 2. alinea Navodil. Ker je naročnik za obrazec 4.b predvidel, da ga podpiše in žigosa ponudnik, gre glede na dikcijo načina izpolnjevanja pogoja iz druge alinee točke 11.3. Navodil ("priložiti lastne izjave za vsakega delavca") ugotoviti, da je naročnik kot dokaz za izpolnjevanje obravnavanega pogoja poleg s strani ponudnika izpolnjenega obrazca 4.b zahteval tudi predložitev izjave o posedovanju zahtevanih znanj, ki so jo morali izpolniti in podpisati v obrazcu 4.e navedeni delavci. Na takšno razumevanje načina dokazovanja pogoja iz druge alinee točke 11.3 Navodil kaže tudi primerjava z ostalimi določbami razpisne dokumentacije, kjer naročnik od ponudnika zahteva predložitev izjav (npr. točka 11.2. Navodil), saj v teh primerih ni uporabljena dikcija "lastna izjava", kot je to v primeru pogoja iz druge alinee točke 11.3. Navodil. Ob tem velja pripomniti, da naročnik zahteva posedovanje znanj, ki jih imajo delavci kot fizične osebe, ne pa ponudnik kot pravna oseba, in da gre med drugim za sposobnosti, ki jih ni mogoče ugotavljati s pomočjo potrdil oz. spričeval različnih institucij (npr. poznavanje področja obveščanja javnosti o prometnih informacijah, sposobnost komuniciranja v javnih medijih). Zato je tudi glede na naravo zahtevanih znanj in sposobnosti mogoče sklepati, da lahko njihovo posedovanje potrdi le vsak delavec zase, ne more pa to namesto njega storiti ponudnik kot pravna oseba. Glede na vse navedeno gre zato ugotoviti, da je mogoče način dokazovanja pogoja, kot je določen v drugi alinei točke 11.3. Navodil, interpretirati le tako, da ponudnik izpolni obrazec 4.b, delavci pa izkažejo posedovanje zahtevanih znanj s predložitvijo lastnih izjav. Na ta način sta razpisno dokumentacijo razumela tudi ostala dva ponudnika, ki sta poleg obrazca 4.b priložila lastne izjave delavcev, navedenih v obrazcu 4.e, da posedujejo zahtevana znanja.

Izbrani ponudnik je izpolnil, podpisal in žigosal obrazec 4.b, namesto lastnih izjav delavcev pa je sestavil izjavo, v kateri ponudnik kot pravna oseba potrjuje, da v obrazcu 4.e navedeni delavci razpolagajo z zahtevanimi znanji. Glede na ugotovitve iz prejšnjega odstavka gre skleniti, da ponudbe, ki nima priloženih lastnih izjav delavcev o posedovanju zahtevanih znanj, glede na dikcijo druge alinee točke 11.3. Navodil ob upoštevanju 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni mogoče šteti kot pravilne.

Ker je Državna revizijska komisija v ponudbi izbranega ponudnika ugotovila že formalno pomanjkljivost dokazovanja zahtevanih znanj, se tudi ni spuščala v vsebinsko vprašanje, ali delavci ponudnika ta znanja dejansko posedujejo. Pripomniti pa velja, da je naročnik tisti, ki v razpisni dokumentaciji predpiše način dokazovanja pogojev - če je predpisana lastna izjava delavcev o posedovanju določenih znanj, je treba šteti, da je pogoj izpolnjen, če je izjava priložena in izpolnjena na način, kot ga določa razpisna dokumentacija.

Vlagatelj v točki b) zahtevka za revizijo navaja, da izbrani ponudnik nima referenc za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Naročnik je v točki 12.1. Navodil zahteval, da ponudnik predloži reference, da je bil v zadnjih treh letih glavni izvajalec ali podizvajalec pri vsaj enem projektu s področja obveščanja javnosti. Referenca mora izkazovati dosedanje delovanje ponudnika na področju obveščanja javnosti preko medijev javnega obveščanja (radio, TV, tiskani mediji, internet...).

Izbrani ponudnik je v obrazcu 4.c navedel dve referenci, ki se obe nanašata na izvedbo spletne predstavitve. Iz ponudbene dokumentacije in dodatnih pojasnil izbranega ponudnika (dokument z dne 22.4.2004) je razvidno, da gre za izdelavo oz. prenovo spletnih strani. Strinjati se gre z vlagateljem, da navedenih referenc izbranega ponudnika glede na vsebino del in opravil, ki so potrebna za izvedbo predmetnega javnega naročila, ni mogoče uvrstiti pod pojem obveščanja javnosti preko medijev javnega obveščanja. Kot je razvidno iz naročnikovega opisa javnega naročila (Poglavje 7) pojem obveščanja javnosti poleg priprave spletne strani s podatki o stanju in prevoznosti cest obsega tudi druga ravnanja oz. storitve, zato izdelavo spletne strani ni mogoče v celoti šteti kot storitev obveščanja javnosti. Glede na dikcijo točke 12.1. Navodil, kjer naročnik izrecno zahteva reference "s področja obveščanja javnosti", ponudbe izbranega ponudnika tako ob upoštevanju 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni mogoče šteti kot pravilne.

Ob tem velja poudariti, da je Državna revizijska komisija v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po izdaji obvestila o oddaji naročila) in v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN v mejah zahtevka za revizijo lahko le preverila, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve naročnika na način, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Glede na določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN pa Državna revizijska komisija ni ugotavljala morebitne diskriminatornosti pogoja iz točke 12.1 Navodil, saj to ni bil predmet tega zahtevka za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija že na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zaradi ugotovitve, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, ker ne izpolnjuje zgoraj obravnavanih pogojev razpisne dokumentacije, so ostale vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na (ne)izpolnjevanje ostalih pogojev, brezpredmetne, saj ne morejo več vplivati na izrek odločitve Državne revizijske komisije. Zato jih Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti (2. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni vsebinsko presojala.

Kot je bilo že zapisano je pogoj v skladu z definicijo 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, pravilna ponudba pa je v skladu z definicijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik bi zato moral (ob upoštevanju zgornjih ugotovitev) s ponudbo izbranega ponudnika ravnati v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ponudba mora kumulativno in v celoti izpolnjevati vse naročnikove zahteve in pogoje, da pridobi atribut pravilnosti in da se na ta način sploh uvrsti v postopek izbire najugodnejše ponudbe.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 1800 točk za pripravo zahtevka za revizijo ter 100.000,00 SIT za takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju priznala stroške za takso v višini 100.000,00 SIT ter zahtevane stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1800 odvetniških točk (198.000,00 SIT). Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v znesku 298.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 4.5.2004


mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana
- PERFTECH d.o.o., Pot na Lisice 4, Bled
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana