018-275/04 Agencija Republike Slovenije za okolje

Številka: 018-275/04-23-2123

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat, univ. dipl. prav., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila blaga za dobavo računalniškega potrošnega materiala in pribora, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Mladinska knjiga trgovina d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.11.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila blaga za dobavo računalniškega potrošnega materiala in pribora, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 97/04, z dne 03.09.2004, pod številko objave Ob-23004/04.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 374.692,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.08.2004 sprejel sklep, št. 400-06-1/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila blaga za dobavo računalniškega potrošnega materiala in pribora. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 97/04, z dne 03.09.2004, pod številko objave Ob-23004/04.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 400-06-1/2004, z dne 28.09.2004, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel tri ponudbe. Naročnik je z dopisom, z dne 30.09.2004, od ponudnika Veda Ena, d.o.o., Tržaška cesta 132, Ljubljana, ter od vlagatelja skladno s 53. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatna pojasnila k podanima ponudbama, ki sta jih v roku tudi posredovala.

Naročnik je dne 12.10.2004 izdal Obvestilo o oddaji naročila, št. 400-06-1/2004, s katerim je ponudnike obvestil, da je v skladu z merilom najnižja cena kot najugodnejšega izbral ponudnika Veda Ena, d.o.o., Tržaška cesta 132, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz poštne povratnice je razvidno, da je vlagatelj predmetno obvestilo prejel dne 14.10.2004.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 08.10.2004, ki ga je naročnik prejel dne 12.10.2004. Vlagatelj navaja, da je naročnik s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila kršil določbo 50. člena ZJN-l, ker merilo, ki je navedeno v razpisni dokumentaciji, v povezavi s Prilogo C k razpisni dokumentaciji (še posebej obrazec ponudbe) in drugimi deli razpisne dokumentacije ne omogoča izbire objektivno najugodnejšega ponudnika. Nadalje vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-l) ter načela enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-l). Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo pri izbiri najugodnejše ponudbe uporabljeno merilo najnižje ponudbene cene (brez DDV) po seštevku artiklov iz obrazca ponudbe (Priloga C), pri čemer pa naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji navedel, kolikšno količino posameznih artiklov bo naročil. Vlagatelj poudarja, da če naročnik ne more specificirati količin posameznega blaga, potem različnih vrst blaga (npr. kartuše in papir) sploh ne more oddajati skupaj, temveč ga je potrebno oddajati po sklopih, saj v primeru oddaje po sklopih količina ni več tako bistvena v smislu ponderja ocenjevanja, saj se različne vrste blaga oddajajo ločeno in je pri vsaki vrsti blaga izbran ponudnik, ki je najugodnejši. Vlagatelj ocenjuje, da lahko v skladu s predmetno razpisno dokumentacijo zaradi nedoločenosti količine posameznih artiklov pride do situacije, ko je eden izmed ponudnikov najugodnejši po obstoječih merilih (seštevek cen vseh artiklov) in npr. za dobavo kartuš, drugi izmed ponudnikov pa za dobavo papirja. Vlagatelj ugiba, da bo naročnik verjetno nabavljal veliko večje količine papirja kot pa kartuš, ter da zato ni nujno, da je ponudnik, ki je najugodnejši po obstoječih merilih v razpisni dokumentaciji, najugodnejši tudi po tem, ko se upoštevajo dobavljene količine posameznih vrst blaga. Vlagatelj zato meni, da merilo najnižje cene v povezavi s celotno razpisno dokumentacijo ne zagotavlja nujno izbire objektivno najugodnejšega ponudnika, posledično pa je kršeno tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
Vlagatelj nadalje navaja, da iz vsebine objave javnega razpisa in iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi šlo za sukcesivno dobavo, pri kateri bi količina posameznih artiklov, ki so predmet naročila, lahko ostala neopredeljena, ter da to vsekakor ne izhaja iz navedbe v objavi javnega razpisa z dne 03.09.2004, ki navaja (točka II.2.l.), da gre za dobavo računalniškega potrošnega materiala in pribora za potrebe naročnika. Vlagatelj opozarja, da je pojem sukcesivne dobave naveden samo v naslovu Pogodbe o sukcesivni dobavi računalniškega potrošnega materiala in pribora, ter da naročnik s tem krši 23. člen ZJN-l, ker morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa. Poleg tega vlagatelj meni, da samo merilo najnižje cene ni natančno razdelano, saj nikjer ni določeno, kaj bi naročnik storil v primeru, če bi bil seštevek cen vseh artiklov brez DDV popolnoma enak pri dveh različnih ponudnikih.
Vlagatelj ponovno navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti med ponudniki, ker je s tem, ko v razpisni dokumentaciji ni določil količin posameznih artiklov, ki jih bo naročil pri izbranem ponudniku, ustvaril neenak položaj med samimi ponudniki. Vlagatelj utemeljuje, da bi obstoječi ponudnik, ki je že posloval z naročnikom, namreč že vnaprej vedel, kolikšne količine posameznih artiklov bo naročnik naročal npr. v obdobju enega leta, ter bi tako lahko vnaprej preračunal in v ponudbi ponudil najvišje cene za artikle, ki jih bo naročnik naročal v največji količini, cene za tiste artikle, ki jih bo naročnik naročal v manjših količinah, pa toliko spustil, da bo po skupnem seštevku cen vseh artiklov še vedno najugodnejši ponudnik. Vlagatelj meni, da bi zaradi tega lahko imel obstoječi ponudnik pri naročniku v konkretnem postopku oddaje javnega naročila prednost pred drugimi ponudniki, s čimer je očitno kršeno načelo enakopravnosti med ponudniki.
Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik v predmetni razpisni dokumentaciji v Povabilu k oddaji ponudbe, Priloga A, zelo natančno določil vrednost javnega naročila (brez DDV), kot jo ocenjuje in pričakuje v ponudbi; ta naj bi bila za leto 2004 925.000,00 SIT in za leto 2005 17.575.000,00 SIT. Vlagatelj meni, da naročnik, ker ni navedel količin za posamezne artikle, ki so predmet oddaje konkretnega javnega naročila, ne more vedeti, ali so dane ponudbe (v skladu s Pravilnikom o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo) vse ponudbe tudi sprejemljive, saj ni mogoče ugotoviti, ali ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo.
Poleg tega vlagatelj navaja, da je v zvezi z merilom najnižje cene naročnik kršil tudi tretji odstavek 51. člena ZJN-l, kjer je določeno, da naročnik pri uporabi merila najnižje cene po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen za ves čas trajanja pogodbe. Vlagatelj opozarja, da pa naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj za sodelovanje v postopku ocenjevanja postavlja dejstvo, da ponudnik zagotavlja fiksnost cen za najmanj 6 mesecev od sklenitve pogodbe, po preteku šestih mesecev pa se cene usklajujejo s ponudnikovim uradnim veljavnim cenikom, s tem da se razmerje med ponujeno ceno iz obrazca ponudbe - Priloge C k razpisni dokumentaciji - in ceno v uradnem veljavnem ponudnikovem ceniku ne sme spremeniti. Vlagatelj meni, da slednje ni okoliščina, ki bi dovoljevala višanje cen po sklenitvi pogodbe, saj je uradni veljavni cenik odvisen izključno od izbranega ponudnika, zato lahko poljubno viša cene za artikle, ki so predmet tega javnega razpisa, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 51. člena ZJN-l; ponudnik bi namreč lahko cene toliko spustil, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, potem pa bi jih lahko po končanem obdobju 6 mesecev toliko povišal, da bi celotno "izgubo" nadoknadil. Spričo navedenega vlagatelj naročniku očita kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
Nadalje vlagatelj meni, da naročnik v obrazcu ponudbe - Priloge C k razpisni dokumentaciji - pri nekaterih artiklih v stolpcu "KODA" popolnoma neutemeljeno navaja blagovne znamke in tipe; tako npr. pri artiklu "Specialinkjet Paper" v stolpcu "KODA" navaja: "HP 51631E", pri artiklu "Coated Paper 24"" pa v stolpcu "KODA" navaja: "HP C6019B". Vlagatelj opozarja, da je takšno navajanje blagovnih znamk (npr. HP, Epson) in tipov prepovedano po 32. členu ZJN-l, saj je lahko v določeni meri diskriminatorno, ker ima lahko potrebno vrsto in kvaliteto papirja več blagovnih znamk. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik v skladu z 32. členom ZJN-l v primeru, če ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, navedbam elementov, kot je npr. blagovna znamka, obvezno dodati navedbo "ali podobno", saj lahko v nasprotnem primeru daje določenim ponudnikom prednost, druge pa izloči. Vlagatelj poudarja, da naročnik niti ni navedel razlogov, ki bi opravičevali uporabo določene blagovne znamke (predvsem kar se tiče različnih vrst papirja), ter da je v Prilogi C navedel samo, da kjer je v tabeli navedena proizvajalčeva koda artikla, zahteva točno ta artikel.
Vlagatelj glede na navedeno predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila, ter zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, po priloženem stroškovniku.

Naročnik je izdal sklep, št. 400-06-1/2004, z dne 19.10.2004, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi svoje odločitve navaja, da se je za način ocenjevanja prispelih ponudb (najnižja ponudbena cena po seštevku artiklov iz obrazca C) odločil zato, ker pri sukcesivni dobavi računalniškega potrošnega materiala ni mogoče natančno določiti, kolikšne količine bodo v času trajanja pogodbe naročene, saj so odvisne od sprotnih potreb naročnika, ter da način, ki ga je izbral za vrednotenje in ocenjevanje ponudb, docela omogoča primerljivost ponudb. Naročnik meni, da v kolikor bi v razpisni dokumentaciji navedel količine, bi ravno s tem ponudnike postavil v neenakovreden položaj, saj bi zaradi različnih potreb naročnika v fazi izvedbe pogodbe lahko prišlo do odstopanja pri naročenih količinah.
Naročnik nadalje navaja, da iz same narave javnega razpisa jasno izhaja, da ima namen naročati računalniški potrošni material in pribor v skladu s sprotnimi potrebami, nenazadnje je to razvidno iz časovne opredelitve trajanja izvajanja naročila in ostalih elementov razpisne dokumentacije, ravno tako ugotavlja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, da je sukcesivna dobava v razpisni dokumentaciji določena v vzorcu pogodbe. Naročnik poudarja, da je iz lastnih izkušenj in poznavanja trga pri predmetnem javnem naročilu sklepal, da je primer dveh popolnoma enakih seštevkov cen dejansko skoraj docela nemogoč, zato se je odločil za tako merilo, kot je določeno v razpisni dokumentaciji.
V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem kršitve načela enakopravnosti med ponudniki naročnik navaja, da ne more vplivati na to, kateri ponudnik bo dvignil razpisno dokumentacijo in kateri ponudnik bo nato tudi oddal svojo ponudbo niti ne sme preprečiti sodelovanja ponudnikom, ki so zainteresirani za sodelovanje pri javnem razpisu, ter da je ravno zato, da bi izključil možnost vnaprejšnjega preračunavanja ponudbenih cen in prilagajanja cen predvidenim količinam, postavil tako merilo za izbor najugodnejše ponudbe, kot je navedeno v razpisni dokumentaciji. Naročnik meni, da so bili na ta način vsi ponudniki v enakovrednem položaju, ne glede na morebitne obstoječe poslovne povezave z naročnikom, kar je razvidno tudi iz majhne razlike seštevka cen za posamezne artikle pri posameznih ponudnikih, ki so oddali svojo ponudbo na predmetni javni razpis.
Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji (Priloga A in Priloga E k razpisni dokumentaciji) določil, koliko sredstev največ bo v času trajanja pogodbe namenil za plačilo dobavljenega računalniškega potrošnega materiala in pribora, s tem da se ne zaveže, da bo potrošni material in pribor naročil do te vrednosti, temveč gre zgolj za oceno, ki temelji na podlagi natančne analize porabe tovrstnega materiala iz prejšnjih let. Naročnik tudi ugotavlja, da so bile vse prispele ponudbe, v skladu z dikcijo Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo, pravilne, primerne in tudi sprejemljive.
Nadalje naročnik odgovarja na vlagateljev očitek kršitve tretjega odstavka 51. člena ZJN-1, saj naj bi naročnik kljub izrecni določbi zakona dopustil naknadno višanje cen. Naročnik navaja, da je dopustno višanje cen vezal na razmerje med ponujeno ceno iz ponudbe in ceno v uradnem veljavnem ceniku ponudnika, ki se ne sme spremeniti, pri čemer pa bo naročnik ob morebitnem usklajevanju cen zahteval tudi vsakokratni uradni veljavni cenik ponudnika, ki velja za vse poslovne partnerje ponudnika in jim je kot tak tudi dostopen. Naročnik poudarja, da je način spreminjanja cene določil na podlagi objektivnih elementov, saj je treba pri predmetu javnega naročila upoštevati, da ponudniki ne izdelujejo sami računalniškega potrošnega materiala in pribora, pač pa ga dobavljajo pri različnih dobaviteljih, ter da niti naročnik niti ponudnik pa ne moreta vplivati na dejstvo, da dobavitelj iz različnih razlogov dvigne cene potrošnega računalniškega materiala in pribora. Naročnik navaja, da je ravno zato, da bi v teku izvajanja javnega naročila preprečil nekontrolirano dvigovanje cen, v razpisni dokumentaciji določil dopusten in objektivno preverljiv način spreminjanja cene za posamezne artikle.
Naročnik v zvezi z vlagateljevim očitkom kršitve 32. člena ZJN-1 zaradi neutemeljenega navajanja določenih blagovnih znamk poudarja, da je navedba blagovne znamke mogoča in ni neupravičeno diskriminatorna, če ima samo izdelek določene blagovne znamke lastnost ali tehnološko rešitev in je ta lastnost oz. rešitev za naročnika potrebna. Naročnik opozarja, da je navedba blagovne znamke v tem primeru opravičljiva z vidika naročnikovih potreb, saj proizvajalci računalniške opreme, ki je v uporabi pri naročniku, zagotavljajo optimalno delovanje in pogojujejo garancijo te opreme samo ob pogoju, da bo naročnik uporabljal originalni potrošni računalniški material in pribor, zato je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi zahteval določene blagovne znamke, v določenih primerih pa je dopustil tudi dobavo recikliranega materiala in pribora, ker je razvidno iz obrazca ponudbe. Naročnik poudarja, da je v njegovem interesu, da obstoječa računalniška oprema deluje optimalno, saj se s tem zmanjšuje možnost okvar in napak na opremi ali izdelkih s to opremo, s tem pa je naročnik zagotovil tudi najnižji možni cenovni okvir garancijskega in pogarancijskega vzdrževanja opreme.
Spričo navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 25.10.2004, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ker se z odločitvijo naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne strinja, in ponovno zahteval vračilo vseh stroškov, ki jih je imel v zvezi z zahtevkom za revizijo, ter dodatno zahteva plačilo stroškov sestave obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, 5% materialnih stroškov ter 20% DDV na odvetniške storitve.

Naročnik je z dopisom, št. 400-06-1/2004, z dne 28.10.2004, Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu z določili ZRPJN pravilno vložen še pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je sprva presojala navedbo vlagatelja, da naj bi naročnik s postavitvijo merila za izbiro najugodnejše ponudbe kršil določbe 50. člena ZJN-1, posledično pa tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in načelo enakopravnosti med ponudniki.
ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v 50. in 51. členu. Iz njunih določb je mogoče povzeti, da zakon oblikovanje meril za izbiro najugodnejše ponudbe v načelu prepušča odločitvi naročnika, vendar le-ta ne smejo biti diskriminatorna, morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Prav tako zavezujejo javne naročnike pri določanju in oblikovanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe tudi določbe nekaterih temeljnih načel javnega naročanja, predvsem določila 5. člena ter 7. člena ZJN-1. Tako določilo prvega odstavka 5. člena ZJN-1 (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) od naročnika zahteva, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z uporabo diskriminatornih meril, ter zapoveduje, da mora biti vsem (zainteresiranim in sposobnim) ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem pod enakimi pogoji. V prvem in drugem odstavku 7. člena ZJN-1 (Načelo enakopravnosti ponudnikov) pa je določeno, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja ter da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.
Ugotoviti gre, da je naročnik kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, skladno z 2. točko prvega odstavka 51. člena ZJN-1 postavil najnižjo ponudbeno ceno (brez DDV) po seštevku artiklov iz obrazca ponudbe (Priloga C razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je postavljeno merilo samo po sebi določeno na objektiven način ter da ne pomeni diskriminacije med ponudniki, kot tudi ni v nasprotju z določili ZJN-1, da naročnik (edinega) merila najnižje cene ni nadalje "razdelal", ker nikjer ni določeno, kaj bi naročnik storil v primeru, če bi bil seštevek cen vseh artiklov brez DDV popolnoma enak pri dveh različnih ponudnikih. Vendar pa je potrebno pritrditi vlagatelju, da postavljeno merilo v povezavi z navedenimi artikli kot predmetom javnega naročila dejansko ne omogoča primerljivosti ponudb, saj naročnik pri posameznih artiklih ni navedel količin, ki jih bo naročal, zato oddajanje javnega naročila na tak način ne more biti dopustno. Ugotoviti gre namreč, da bi lahko izbrani ponudnik ne bil več najugodnejši, ko bi naročnik določil količino posameznih artiklov, ki jih bo nabavil. S tem v povezavi je utemeljena tudi vlagateljeva navedba, da bi obstoječi ponudnik, ki je že posloval z naročnikom, že vnaprej vedel, kolikšne količine posameznih artiklov bo naročnik naročal npr. v obdobju enega leta, ter bi tako lahko vnaprej preračunal in v ponudbi ponudil najvišje cene za artikle, ki jih bo naročnik naročal v večji količini, cene za tiste artikle, ki jih bo naročnik naročal v manjših količinah pa toliko spustil, da bo po skupnem seštevku cen vseh artiklov še vedno najugodnejši ponudnik. Spričo navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je razpisno dokumentacijo in merilo za izbiro najugodnejše ponudbe določil na zgoraj opisani način, kršil eno temeljnih načel javnega naročanja, načelo enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-1). Ravno tako je iz istih razlogov utemeljena tudi navedba vlagatelja, da naročnik pri tako zastavljeni razpisni dokumentaciji ne more oceniti, ali so prejete ponudbe sprejemljive z vidika ocenjene vrednosti.

Državna revizijska komisija je nadalje presojala vlagateljevo navedbo, da je naročnik kršil določbo 23. člena ZJN-1, ker podatki v objavi niso enaki tistim iz razpisne dokumentacije, saj iz objave javnega razpisa ne izhaja, da bi šlo za sukcesivno dobavo, temveč je to razvidno zgolj iz vzorca Pogodbe (Priloga E razpisne dokumentacije). ZJN-1 v drugem odstavku 23. člena določa, da morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom v objavi javnega razpisa. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa, pod točko II.3) določil trajanje javnega naročila z začetkom 21.11.2004 in/ali koncem 31.12.2005, iz česar gre sklepati, da gre za nabavo v nekem časovnem razdobju in ne za enkratno nabavo. Četudi bi šlo vlagatelju načelno pritrditi, da je naročnik ravnal nedosledno, ko ni že v objavi javnega razpisa izrecno določil, da gre za sukcesivno nabavo, pa Državna revizijska komisija opozarja, da ne gre za takšno kršitev naročnika, da bi bilo samo iz tega razloga potrebno razveljaviti postopek oddaje javnega naročila.

Nadalje je Državna revizijska komisija, v povezavi s postavljenim merilom najnižje cene, obravnavala revizijsko navedbo vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 51. člena ZJN-1, ko je v razpisni dokumentaciji kot pogoj zahteval zagotavljanje fiksnosti cen najmanj 6 mesecev od sklenitve pogodbe.
Državna revizijska komisija opozarja, da tretji odstavek 51. člena ZJN-1 določa: "Najnižja cena pomeni, da je edino merilo le najnižja cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. V primeru uporabe tega merila naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen.".
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, pod 8. točko (Način ocenjevanja ponudb ter merila in postopki, ki se nanašajo na ugotavljanje in ocenjevanje usposobljenosti ponudnikov), v podtočki 9 od ponudnika zahteval, "da zagotavlja fiksnost cen za najmanj 6 mesecev od sklenitve pogodbe (po preteku te dobe se cene usklajujejo s ponudnikovim uradno veljavnim cenikom, s tem da se razmerje med ponujeno ceno iz obrazca ponudbe - Priloge C k razpisni dokumentaciji in ceno v uradnem veljavnem ponudnikovem ceniku ne sme spremeniti)".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedeni pogoj v direktnem nasprotju z namenom zgoraj citiranega določila tretjega odstavka 51. člena ZJN-1. Ta določba želi namreč preprečiti, da bi ponudnik, ko je bil enkrat izbran ravno zaradi najnižje ponujene cene kot edinega merila izbora, ceno dvignil in s tem izigral namen celotnega postopka oddaje javnega naročanja, to je oddaja naročila najugodnejšemu ponudniku. Skladno z navedenim je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu utemeljen.

Nazadnje je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljev očitek, da je naročnik z natančnim navajanjem blagovnih znamk artiklov kršil določbe 32. člena ZJN-1.
ZJN-1 v 32. členu določa: "(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. (2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave. (3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno".".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v Prilogi C, pod točko 4 (Obrazec ponudbe) navedel želene artikle, ter pri vsakem zapisal še kodo, ki je artikel natančno specificirala. Če bi bilo na eni strani mogoče pritrditi naročniku, da je natančna določitev blagovne znamke in tipa produkta pri posameznih artiklih objektivno utemeljena (t.j. kadar "ima samo izdelek določene blagovne znamke lastnost ali tehnološko rešitev in je ta lastnost oz. rešitev za naročnika potrebna"), pa je potrebno glede ostalih artiklov (npr. papir) pritrditi navedbam vlagatelja, da je navajanje blagovnih znamk pri le-teh neupravičeno in v nasprotju z določili 32. člena ZJN-1; pri teh mora naročnik, če že navaja določeno blagovno znamko, obvezno dodati besedno zvezo "in podobno", ki bo ponudnikom dopuščala ponudbo artiklov, ki so v bistvenih lastnostih enaki navedenemu.

Spričo navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila očitati več kršitev določil ZJN-1, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevemu zahtevku ugoditi in postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03) v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka, 200 odvetniških točk za konferenco s stranko, 100 odvetniških točk za končno poročilo stranki, 2% materialnih stroškov, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost, ter nadalje še 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, materialne stroške v višini 5% in 20% DDV.
Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z materialnimi stroški in z 20% davkom na dodano vrednost (267.960,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, ter 50 odvetniških točk (5.500,00 SIT), materialne stroške v znesku 110,00 SIT (2% od stroškov odvetnika za nadaljevanje postopka), oboje skupaj povečano za davek na dodano vrednost (1.122,00 SIT), skupno torej 374.692,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.11.2004


Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana