018-274/04 Osnovna šola I Murska Sobota

Številka: 018-274/04-22-2079

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Državne revizijske komisije mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za računalniško in programsko opremo, vključno s sistemom neprekinjenega napajanja, povezano na mrežo, in nastavitev in povezavo opreme v lokalno omrežje in omrežje internet in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Minicom d.o.o., Čopova 28, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola I Murska Sobota, štefana Kovača 32, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik) dne 09.11.2004

ODLOČILA

- Zahtevku za revizijo se ugodi in se v razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji naročila, št. 09/2004-O, z dne 29.09.2004.

- Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.09.2004 sprejel sklep za izvedbo javnega naročila male vrednosti (pravilno: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti), št. 09/2004, za dobavo računalniške in programske opreme, vključno s sistemom neprekinjenega napajanja, povezane na mrežo, in nastavitev in povezavo opreme v lokalno omrežje in omrežje internet.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 09/2004-Z, z dne 27.09.2004, izhaja, da je naročnik od ponudnikov, ki jih povabil k oddaji ponudb, prejel štiri pravočasne ponudbe, med njimi tudi ponudbo vlagatelja.

Dne 29.09.2004 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 09/2004-O, iz katerega izhaja, da se naročilo male vrednosti odda podjetju 3 LAN d.o.o., Rakičan, Cvetkova 49, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je zbral najvišje število točk.

Dne 06.10.2004 je vlagatelj, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), pri naročniku podal zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Z vlogo je od naročnika zahteval podroben izračun točkovanja po objavljenih merilih za posamezne ponudnike in vhodne vrednosti, ki so bile upoštevane pri izračunih. Ravno tako je vlagatelja zanimal tip in model ponujene opreme izbranega ponudnika, pod točkami 1, 3, 8 ter 9 priloge 1 razpisne dokumentacije.

Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 579/04, je naročnik izdal dne 11.10.2004. V njem je navedel ponudbene cene, roke plačila, roke dobave ter druge ugodnosti posameznih ponudb, pojasnil pa je tudi točkovanje prejetih ponudb po teh merilih. V obrazloženem obvestilu je vlagatelja seznanil tudi s tipi in modeli ponujene opreme izbranega ponudnika, pod točkami 1, 3, 8 ter 9 priloge 1 razpisne dokumentacije.

Dne 20.10.2004 je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, v katerem je predlagal, da se "v reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti odpravijo očitane kršitve naročnika in se prispele ponudbe ponovno pravilno ovrednotijo po smiselno uporabljenih merilih iz razpisne dokumentacije ter da se na podlagi ponovnega vrednotenja izbere najugodnejši ponudnik". V obrazložitvi zahtevka je navedel, da je naročnik izvedel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za računalniško strojno in programsko opremo in v ta namen pripravil razpisno dokumentacijo, ki jo je razposlal vabljenim ponudnikom. V njej je definiral opremo, ki se nabavlja, ter merila za ocenjevanje ponudb. Merila za ocenjevanje so bila: cena, rok plačila, rok dobave in druge ugodnosti, vsako od njih je imelo določeno težo. Na razpis so prispele ponudbe štirih ponudnikov, ki so bile po podatkih iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila vse popolne, saj jih je naročnik tudi ocenil. Naročnikova komisija je ocenjevala ponudbe tako, da je točkovala posamezne ponudbe po merilih iz razpisne dokumentacije, vendar merila niso bila uporabljena na pravilen način. Tako je komisija dodelila najugodnejši ponudbi po posameznem merilu maksimalno število točk, kar je pravilno, po ugodnosti sledeči ponudbi pa je točke dodelila povsem arbitrarno in po lastni presoji, pri čemer ni upoštevala dejanskega odmika te ponudbe od najugodnejše ponudbe. Tako je komisija ravnala pri ocenjevanju ponudb po vsakem od meril. Kot primer vlagatelj navaja določitev števila točk pri merilu cena. Najugodnejša ponudba je bila ocenjena s 70 točkami, po ugodnosti sledeča s 60 točkami, naslednja s 50 točkami, najmanj ugodna pa je bila ocenjena s 40 točkami. Iz povedanega izhaja, da je komisija pri ocenjevanju vsaki od ponudb, ki so sledile najugodnejši, odštela po 10 točk od števila točk, ki jih je prejela prva od ocenjevane ugodnejša ponudba. Pri tem je komisija ravnala povsem arbitrarno in po svoji lastni presoji, čeprav tak način točkovanja v razpisni dokumentaciji ni bil naveden. Komisija ni upoštevala niti dejanskega odmika ocenjevane ponudbe od najugodnejše ponudbe, niti kakršnegakoli drugega merila, navedenega v razpisni dokumentaciji. Tako točkovanje popolnoma poruši sistem vrednotenja ponudb, ki je bil objavljen, saj vsakemu ponudniku, razen najugodnejšemu, pri merilu cena vzame 7% točk, čeprav se njegova ponudbena cena lahko razlikuje od najugodnejše npr. 1 % ali manj. Pravilno bi bilo točkovanje, kjer se upošteva dejanska vrednost ponujenega elementa ponudbe, konkretno pri ceni bi bilo uporabiti naslednjo formulo: (najugodnejši ponudnik/točkovani ponudnik) x faktor merila; pri ceni je ta konkretno 70. Tudi pri ostalih merilih za ocenjevanje ponudb bi bilo potrebno ravnati smiselno enako, saj je tudi tam komisija arbitrarno določala število točk ponudnikom, ki pri določenem merilu niso bili najugodnejši. S takšnim ocenjevanjem prispelih ponudb, ki ne upošteva realnega odmika posameznega elementa ponudbe, se je vsakemu ponudniku, ki ni bil najboljši po posameznem merilu, določilo nerealno in povsem po lastni presoji neustrezno število točk. Vlagatelj zaradi navedenega predlaga kot navedeno zgoraj, v postopek pa priglaša povrnitev stroška plačane takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil dne 22.10.2004, z odločitvijo pod št. 579-1/04. V njej je navedel, da zavrača zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je zahtevek za revizijo glede meril za izbiro najugodnejše ponudbe zamujen. Zahtevek za revizijo se, skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.". Vlagatelj se je z merili za izbiro najugodnejše ponudbe seznanil v razpisni dokumentaciji. Merila so bila vlagatelju znana, zato bi moral, če bi želel vložiti revizijski zahtevek, to storiti takoj, najkasneje pa do izbire najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tega ni storil, ampak je čakal do prejema obvestila in je šele na osnovi spoznanja, da njegova ponudba ni izbrana kot najugodnejša, vložil zahtevek za revizijo. Ves čas postopka je potrebno upoštevati načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljih načel javnega naročanja. Vlagatelj bi moral zoper merila, objavljena v ponudbi (pravilno: v razpisni dokumentaciji), ker niso bila posamično opisana in vrednotena, reagirati takoj in naročnika o tem obvestiti pred njegovo odločitvijo o dodelitvi javnega naročila. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev, ki mu je mogla ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pasivnost ponudnika v postopku oddaje javnega naročila ne more biti opravičilo za to, da kršitve ni zaznal in zoper njo pravočasno ugovarjal. To pravilo naj bi preprečilo taktiziranje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo imel od nje korist. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil naslednja merila: ceno (maksimalno 70 točk), rok plačila (maksimalno 10 točk), rok dobave (maksimalno 10 točk) ter druge ugodnosti- popust (maksimalno 10 točk). Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, s koliko točkami je bila po posameznem merilu ocenjena vsaka od ponudb; ponudba izbranega ponudnika je bila po merilu "cena" tako ocenjena s 70 točkami, po merilih "rok plačila" in "rok dobave" vsakič z 10 točkami, po merilu "druge ugodnosti" pa s 5 točkami. Skupno je bila ponudba izbranega ponudnika ocenjena s 95 točkami. Ponudba vlagatelja je bila po merilu "cena" ocenjena s 40 točkami, po merilih "rok plačila", "rok dobave" ter "druge ugodnosti" pa vsakič z 10 točkami. Vlagateljeva ponudba je bila skupno ocenjena s 70 točkami. Naročnik navaja, da mu vlagatelj očita, da način točkovanja po merilih ni bil naveden. Glede tega očitka bi moral odreagirati takoj in naročnika o tem obvestiti v postopku oddaje javnega naročila. Točkovanje glede cene je potekalo tako, da je naročnik ponudbi, ki je vsebovala najugodnejšo/najnižjo ceno, dodelil maksimalno število točk (70 točk), vsaki naslednji ponudbi pa je naročnik dodelil 10 točk manj. Tudi glede ostalih meril je naročnik dodeljeval točke na podlagi vhodnih vrednosti ponudb, matematičnih izračunov pa ni delal, saj so bile ponudbe glede roka plačila, roka dobave in drugih ugodnosti (popusti) zelo podobne in v nekaterih primerih enake. Naročnik je ponudnike obravnaval enakopravno in pravično, na osnovi znanih meril pa je izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki je prejela najvišje število točk.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.10.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Istega dne, torej dne 27.10.2004, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, ki jo je poimenoval "pritožba na odločitev o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti". V njej navaja, da vlogo podaja na podlagi 17. člena ZRPJN, kot neizbrani ponudnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zoper odločitev o zahtevku za revizijo, ker je ta neutemeljena. V obrazložitvi vloge navaja, da se naročnik v postopku presoje revizijskega zahtevka sploh ni opredelil do bistvene kršitve postopka, v zvezi z ocenjevanjem ponudb, temveč je zmotno smatral, da vlagatelj napada sama merila za izbor najugodnejše ponudbe, kar po odločitvi o izbiri več ni dopustno. Na osnovi te zmotne predpostavke je naročnik tudi utemeljil svojo odločitev. V zahtevku za revizijo pa vlagatelj ne napada meril samih, temveč njihovo uporabo v postopku ocenjevanja ponudb. Pri ocenjevanju ponudb je namreč naročnik uporabil merila iz razpisne dokumentacije nepravilno in "čisto po svoje", s čemer je popolnoma izničil njihov smisel ter tako oškodoval sodelujoče ponudnike v postopku oddaje javnega naročila, saj ponudb ni ocenil realno, v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Naročnik je dodelil najugodnejši ponudbi po posameznem merilu maksimalno število točk, kar je pravilno, prvi naslednji ponudbi pa je točke dodelil povsem arbitrarno in po lastni presoji, brez upoštevanja dejanskega odmika od najugodnejše ponudbe. Tako je ravnal pri vseh merilih, s tem pa so rezultati ocenjevanja povsem izkrivljeni. Vlagatelj v nadaljevanju znova navaja primer ocenjevanja ponudb po merilu cena, pri čemer opozarja na napačnost takšnega ocenjevanja. Vlagatelj navaja tudi, da je opisan, nepravilen način ocenjevanja ponudb, naročnik priznal tudi v svojem dokumentu, s katerim zavrača zahtevek za revizijo. Glede na to vlagatelj meni, da utemeljeno zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, saj se naročnik do očitanih kršitev v postopku izbire najugodnejšega ponudnika sploh ni konkretno opredelil in je zahtevek za revizijo neutemeljeno zavrgel (pravilno: zavrnil) na osnovi navedb, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ni navajal. V konkretnem primeru je tako le Državna revizijska komisija lahko tista, ki bo strokovno in zakonito presodila očitane kršitve in dala naročniku napotke za pravilno in zakonito izpeljavo postopka izbire najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija napadeno odločitev naročnika razveljavi in vzame primer v nadaljnji postopek, ter naročniku naloži odpravo očitanih kršitev.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 579-1/04/R, z dne 29.10.2004, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Ob tem je navedel, da je sredstva, ki se nanašajo na javno naročilo, dobil na podlagi razpisa Ministrstva za informacijsko družbo. Ker je naročnik vezan na roke, Državno revizijsko komisijo prosi za čimprejšnje obravnavanje zadeve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj dne 27.10.2004 na naročnika naslovil obvestilo o nadaljevanju postopka, istega dne pa je na Državno revizijsko komisijo naslovil tudi vlogo, poimenovano "pritožba na odločitev o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti". Po pregledu slednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre tudi pri tej, navkljub njenemu drugačnemu naslovu, vsebinsko za obvestilo o nadaljevanju postopka; vlagatelj svojo vlogo namreč utemeljuje z določili 17. člena ZRPJN, v njej pa, ob dodatni razlagi, povzema navedbe in zahtevek svojega revizijskega zahtevka. Ob upoštevanju zapisanega Državna revizijska komisija na njen naslov podane vloge ni upoštevala kot pritožbo, temveč kot vlogo, s katero je vlagatelj dodatno pojasnil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj v vlogi ni navajal novih dejstev ali dokazov, je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo dopustila in upoštevala v postopku presoje zakonitosti oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotavlja, da je le-ta utemeljen in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz razpisne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu male vrednosti je razvidno, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe (OBR-B) zapisal: "Pri ocenjevanju ponudb bo naročnik upošteval naslednja merila in način točkovanja:
- cena 70 točk
- rok plačila 10 točk
- rok dobave 10 točk
- druge ugodnosti (popust) 10 točk.".

Načina ocenjevanja prispelih ponudb po navedenih merilih, oz. podrobnejšega opisa in ovrednotenja meril za ocenjevanje ponudb, naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz priloge k zapisniku o odpiranju ponudb, št. 09/2004-Z, z dne 27.09.2004, izhaja, da je pri merilu "cena" naročnik prejete ponudbe ocenjeval tako, da je ponudbo, ki je izkazovala najnižjo ponudbeno ceno, ocenil z maksimalnim številom točk (70 točk), vsako, po ugodnosti sledečo ponudbo, pa z 10 točkami manj od ocene prejšnje ponudbe. Podobno je naročnik ravnal pri ocenjevanju ponudb po merilih "rok plačila", "rok dobave" ter "druge ugodnosti (popust)", kjer je ponudbo z najdaljšim rokom plačila, najkrajšim rokom dobave oz. ponujenimi drugimi ugodnostmi ocenil z 10 točkami, vsako naslednjo ponudbo pa s 5 točkami manj od ocene prejšnje ponudbe. Opisani način ocenjevanja ponudb naročnik zagovarja tudi v odločitvi, št. 579-1/04, z dne 22.10.2004, s katero je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija v zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja uvodoma izpostavlja, da se le-te ne nanašajo na spornost v razpisni dokumentaciji določenih merili, kot takšnih, temveč je za vlagatelja sporna uporaba teh meril. V navajanju s tem povezanih kršitev slednji tako ni prekludiran, kot to v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN meni naročnik, temveč je vlagatelj revizijski zahtevek, ki se nanaša na napačno uporabo meril, v tej fazi postopka vsekakor upravičen podati.

Državna revizijska komisija ob zgornjih ugotovitvah pritrjuje revizijskim navedbam vlagatelja, ki izpodbija način ocenjevanja prispelih ponudb. Iz določil drugega in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1 namreč izhaja: "Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.". Iz določil četrtega odstavka istega člena ZJN-1 pa izhaja: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.".

V zgoraj citiranih določilih ZJN-1 sta za obravnavan primer bistveni dve (med seboj tesno povezani) zahtevi v zvezi z oblikovanjem meril, in sicer zahteva po takšnem opisu (načina uporabe) merila, da bo na njegovi osnovi v fazi ocenjevanja ponudb mogoče posamezne ponudbe objektivno meriti (to je brez vpletanja elementov subjektivne presoje), ter zahteva po vnaprejšnjem opisu meril, ki pomeni predvsem zahtevo po tem, da se vnaprej določijo in dovolj jasno opišejo elementi oziroma okoliščine, na podlagi katerih se bo mogoče (tudi v primeru vloženega revizijskega zahtevka) o tem odločati. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, pri čemer pa morajo biti le-ta opisana in ovrednotena tako, da zagotavljajo primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb, s tem pa tudi presojo pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je tudi mogoča njihova medsebojna primerjava.

Naročnik se je šele v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb odločil, da bo pri ocenjevanju ponudb merila iz razpisne dokumentacije uporabil na zgoraj opisani način, in to kljub dejstvu, da ponudniki s tem niso bili vnaprej seznanjeni. Takšen način ocenjevanja pa je naročniku omogočal arbitrarno dodeljevanje točk, saj bi se lahko glede na dejstvo, da v razpisni dokumentaciji ni zadostno opisal oz. ovrednotil izbranih meril, ob upoštevanju različnih ponudb lahko odločil tudi za drugačen način vrednotenja le-teh. Zaradi arbitrarnosti naročnikovega ocenjevanja pa posameznih ponudb posledično tudi ni mogoče medsebojno objektivno primerjati ter oceniti, ali je bilo ocenjevanje pravilno in v skladu z določili razpisne dokumentacije. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil 50. člen ZJN-1, saj je merila oblikoval tako, da ni bila izključena možnost diskriminatornega razvrščanja ponudb, kršil pa je tudi načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1, saj je bila zaradi nejasno določenih meril onemogočena medsebojna primerljivost posameznih ponudb. S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati pa morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo zahteval, da se "v reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti odpravijo očitane kršitve naročnika in se prispele ponudbe ponovno pravilno ovrednotijo po smiselno uporabljenih merilih iz razpisne dokumentacije ter da se na podlagi ponovnega vrednotenja izbere najugodnejši ponudnik". Vlagateljev zahtevek gre smiselno razumeti kot zahtevek za razveljavitev odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila. Državna revizijska komisija, kot že zapisano, skladno z določili drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, odloča v mejah postavljenega zahtevka. Ob upoštevanju meja slednjega ter ugotovljenih kršitev v postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija sklenila ugoditi vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, v posledici česar je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila, št. 09/2004-O, z dne 29.09.2004.

Naročnik mora v ponovljenem postopku presoje prispelih ponudb upoštevati določila 50. člena ZJN-1 in pri ocenjevanju le-teh uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. V kolikor naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora postopek oddaje javnega naročila male vrednosti ponoviti, ponudnikom pa na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katere predložijo dokazila (drugi odstavek 25. člena ZJN-1).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo v celoti uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške plačane takse, v znesku 100.000,00 SIT, katere plačilo je tudi izkazal. Državna revizijska komisija vlagatelju v celoti priznava priglašene stroške.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 09.11.2004


mag. Bezovšek Marija
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Minicom d.o.o., Čopova 28, 9000 Murska Sobota,
- Osnovna šola I Murska Sobota, štefana Kovača 32, 9000 Murska Sobota,
- 3 LAN d.o.o., Rakičan, Cvetkova 49, 9000 Murska Sobota,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.