018-273/04 Elektro Primorska d.d.

Številka: 018-273/04-23-2168

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke senata in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo strojne in programske opreme ter vseh potrebnih storitev za distribucijski center vodenja (DCV Nova Gorica) in oddaljena delovna mesta (ODM - Nova Gorica, Koper, Sežana in Tolmin) na področju Elektro Primorske in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja ENSICO d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.11.2004

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29.9.2004 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji. Kot je razvidno iz dokumentacije je naročnik z dopisom, št. 12561/04, z dne 12.10.2004, v katerem kot pravno podlago navaja 1. točko tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), k pogajanjem povabil vlagatelja, podjetje ABB d.o.o., Ljubljana ter podjetje C&G d.o.o., Ljubljana.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 22.10.2004, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev, da v postopek s pogajanji povabi ponudnika partnerja C&G d.o.o., Ljubljana in Iskra Sistemi d.d., Ljubljana ter ponudnika ABB d.o.o., Ljubljana, ter da v ponovljen postopek s pogajanji povabi le tiste ponudnike, katerih ponudbe so bile v prejšnjem odprtem postopku skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je iz Navodil ponudnikom razbral, da je naročnik v postopek s pogajanji povabil tudi partnerja C&G d.o.o., Ljubljana ter Iskra Sistemi d.d., Ljubljana in ponudnika ABB d.o.o., Ljubljana ter da je iz naročnikovega dopisa št. 12561/04 razvidno, da povabilo k oddaji ponudbe temelji na 1. točki tretjega odstavka 20. člena ZJN-1. Ta določba po vlagateljevem mnenju določa, da lahko naročnik odda javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave le v primeru, če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev po 42. členu ZJN-1. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-142/04-23-1352, z dne 26.7.2004, ugotovila, da ponudba partnerjev C&G d.o.o., Ljubljana ter Iskra Sistemi d.d., Ljubljana ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti. Enako je ugotovil tudi naročnik v odločitvi št. 10253/04 o izidu javnega naročila po odprtem postopku št. 13/2003-B. Ker ponudba omenjenih partnerjev v predhodnem postopku ni izpolnjevala pogojev iz 42. člena ZJN-1, ju naročnik ne bi smel povabiti v postopek s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik je v odločitvi št. 10253/04 o izidu javnega naročila po odprtem postopku št. 13/2003-B ugotovil tudi, da ponudba ponudnika ABB d.o.o., Ljubljana ne izpolnjuje pogojev iz 42. člena ZJN-1, zato naročnik tudi tega ponudnika ne bi smel povabiti v postopek s pogajanji brez predhodne objave. Po mnenju vlagatelja bi lahko naročnik v postopek s pogajanji povabil le njega, saj le on izpolnjuje pogoje iz 42. člena ZJN-1. Naročnik je sicer ponudbo vlagatelja v predhodnem postopku označil za nepravilno, vendar ne iz razlogov po 42. členu ZJN-1, zato ga je upravičeno povabil v postopek s pogajanji. Naročnik je s tem, ko je v postopek s pogajanji povabil tudi ponudnika, ki ne ustrezata zahtevam 42. člena ZJN-1, kršil zakonska določila, vlagatelja pa je spravil v podrejeni položaj, saj bi bile njegove možnosti za pridobitev naročila večje, če ta ponudnika ne bi bila povabljena. Vlagatelj dodaja, da je naročnik že v dveh predhodnih postopkih za isti predmet naročila vedno izbral ponudbo partnerjev C&G d.o.o., Ljubljana ter Iskra Sistemi d.d., Ljubljana, čeprav nista izpolnjevala pogojev za sposobnost po 42. členu ZJN-1, kar naj bi ugotovila tudi Državna revizijska komisija.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 3.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% materialnih stroškov v višini 4.000 SIT, 20% DDV v višini 40.000 SIT ter takso za zahtevek za revizijo v višini 100.000 SIT.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.10.2004, Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oz. podredno, da vloženi zahtevki za revizijo vlagatelja ne zadržijo nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik tudi predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da gre v postopku za očitno zlorabo pravic stranke ter skladno z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) izda sklep o denarni kazni zoper stranko, ki zlorablja pravice v postopku. Državna revizijska komisija naj tudi določi nov datum za oddajo ponudb.
V obrazložitvi predloga naročnik najprej navaja argumente, s katerimi zavrača vlagateljeve revizijske navedbe, v nadaljevanju pa utemeljuje predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Naročnik navaja, da bi moral predmetno javno naročilo izvesti že v prejšnjem letu, vendar ni prejel pravilnih ponudb. Zato mu nastaja gospodarska škoda, nadomestitev obstoječih sistemov s centralnim sistemom vodenja in nadzora pa je nujna za njegovo uspešno obratovanje. Izvedba takega javnega naročila predstavlja javno korist, saj centraliziran nadzor zmanjša možnost izpada električne energije, čemur bi se s postavitvijo takega centra vodenja na področju, ki ga pokriva naročnik, z večjo učinkovitostjo izognili. Naročnik ugotavlja, da javni interes za nemoteno preskrbo električne energije obstaja.
Naročnik ugotavlja, da gre za vlagateljevo zlorabo pravice do revizije, da se povzroča nepotrebna škoda ter predlaga, da Državna revizijska komisija izda sklep, da vložen zahtevek zaradi varstva javne koristi ne zadrži nadaljnjega izvajanja postopka oddaje javnega naročila, na enega izmed načinov, ki bo naročniku omogočil učinkovito izvedbo javnega naročila. Naročnik tudi ugotavlja, da je sistem javnega naročanja popolnoma neučinkovit, saj je mogoče glede na interpretacijo Državne revizijske komisije z minimalnimi stroški, ki znašajo manj kot 3% vrednosti posla, blokirati javno naročilo.
Naročnik tudi predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da vlagatelj nepošteno uporablja pravice, ki mu jih daje zakon, ter ga skladno z 11. členom ZPP kaznuje z denarno kaznijo 1.000.000 SIT, odgovorno osebo pa z denarno kaznijo 300.000 SIT.
Prav tako naročnik predlaga, da se Državna revizijska komisija opredeli do tovrstnih zlorab, ki onemogočajo izvedbo javnega naročanja, glede na to, da naročnik ne krši zakonodaje.

Ker iz naročnikovega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ni bilo razvidno, ali so ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena ZRPJN izpolnjene predpostavke za odločanje o tem predlogu, je Državna revizijska naročnika z dopisom, št. 018-273/04-23-2045, z dne 29.10.2004, pozvala, naj ji posreduje dokazilo o tem, da je bil njegov predlog po drugem odstavku 11. člena ZRPJN posredovan vlagatelju. Prav tako ga je pozvala, naj ji posreduje dokumentacijo, ki jo je sicer navedel kot prilogo dopisa z dne 26.10.2004, vendar le-temu ni bila priložena.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 26.10.2004, pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT naročniku posredoval z dopisom, z dne 29.10.2004.

Naročnik je dne 2.11.2004 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v odločitvi o izidu javnega naročila po odprtem postopku odločil, da ne izbere nobenega ponudnika, ker ni prejel nobene pravilne, primerne in sprejemljive ponudbe. Zaradi navedenega se je odločil, da izvede postopek oddaje javnega naročila s postopkom s pogajanji brez predhodne objave ter da na pogajanja povabi vse tri ponudnike, ki so izkazali interes in oddali ponudbe v odprtem postopku. Takšna odločitev je po mnenju naročnika skladna z načeli gospodarnosti, konkurenčnosti in enakopravnosti ponudnikov, saj omogoča vsem zainteresiranim ponudnikom, da oddajo ponudbo. Povabljeni ponudnik naročniku ne more očitati, da je ga je spravil v podrejen položaj oz. da ga šikanira, če je naročnik povabil na pogajanja tudi preostale ponudnike, ki so oddali ponudbe. S tem si je naročnik zagotovil, da bo prejel konkurenčne ponudbe, ki mu bodo omogočile gospodarno nabavo. Glede očitka vlagatelja, da je naročnik na pogajanja povabil ponudnika, ki ne izpolnjujeta pogojev po 42. členu ZJN-1, naročnik odgovarja, da sta oba povabljena ponudnika pogoje iz 42. člena ZJN-1 izpolnjevala že v odprtem postopku (pomanjkljivost ponudb se je nanašala na podizvajalce, pri čemer lahko ponudnika v novi ponudbi nastopita samostojno ali z novimi podizvajalci) ter da bo izpolnjevanje navedenih pogojev naročnĂ­k ponovno preveril tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelju ni bila povzročena škoda ali mu bil poslabšan položaj s tem, ko je naročnik zagotovil konkurenco in konkurenčnim ponudnikom omogočil oddajo ponudbe; takšno ravnanje naročnika je gospodarno. Vlagatelj s poslabšanjem položaja implicitno trdi, da bi lahko, če bi bil edini vabljeni, oddal višjo ponudbo ali dosegel zanj ugodnejše pogoje oz. bi zaradi monopolnega položaja na strani ponudnika ta položaj bolje izkoristil. Ravnanje naročnika, če bi pozval samo tega ponudnika in ga izbral, bi bilo negospodarno.
Naročnik nadaljuje, da je v celoti izpolnil pogoj iz 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, saj je na pogajanja povabil vse ponudnike, ki so v odprtem postopku oddali ponudbe (najmanj tiste, katerih ponudbe so bile skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1). Naročnik navaja, da s tem, ko je na pogajanja povabil več ponudnikov kot minimalno zahteva ZJN-1, ni z ničemer kršil določil ZJN-1 niti ni nobenemu ponudniku povzročil škode ali ga šikaniral, ampak je le razširil konkurenco in vsem povabljenim ponudnikom omogočil oddajo ponudb pod enakimi pogoji. Po mnenju naročnika so se na podobno stališče, da je mogoče povabiti k pogajanjem tudi druge ponudnike, ki niso sodelovali pri prejšnjem postopku, postavili tudi komentatorji ZJN-1. Če je k pogajanjem mogoče povabiti ponudnike, ki v predhodnem postopku sploh niso sodelovali, je po argumentu od večjega k manjšemu toliko bolj mogoče povabiti tudi tiste, ki so kakorkoli (tudi z nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo ponudbo) izkazali interes za pridobitev posla, še navaja naročnik.
Naročnik zahteva povrnitev stroškov zastopanja ter priprave odgovora na zahtevek za revizijo v višini 2000 točk ter DDV in 3% materialnih stroškov.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da ga v treh dneh po prejemu sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 3.11.2004, posredoval dokazilo, da je bil njegov predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN posredovan vlagatelju dne 3.11.2004.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 8.11.2004, posredoval mnenje o naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Iz vlagateljevega mnenja je razvidno, da se ne strinja z izdajo sklepa o nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo.

Z dopisom, z dne 8.11.2004, pa je vlagatelj naročnika skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 11.11.2004, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Glede na to, da je ob upoštevanju ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila predpisana višina takse v tem postopku 200.000,00 SIT (prvi odstavek 22. člena ZRPJN), iz potrdila o plačilu takse pa je bilo razvidno, da je bila taksa plačana le v višini 100.000,00 SIT, je Državna revizijska komisija vlagatelja z dopisom, št. 018-273/04-23-2122, z dne 15.11.2004, v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala, naj v roku pet dni od prejema dopisa izvede doplačilo takse v znesku 100.000,00 SIT ter Državni revizijski komisiji posreduje potrdilo o doplačilu. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji zahtevano potrdilo o doplačilu takse v višini 100.000,00 SIT posredoval z dopisom, z dne 19.11.2004.

Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot kandidat v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, naj Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev o tem, da v postopek s pogajanji povabi ponudnika partnerja C&G d.o.o., Ljubljana in Iskra Sistemi d.d., Ljubljana ter ponudnika ABB d.o.o., Ljubljana, razveljavi, naročniku pa naloži, da v ponovljen postopek povabi le tiste ponudnike, katerih ponudbe so bile v prejšnjem postopku skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1.

V mejah navedenega vlagateljevega revizijskega predloga Državna revizijska komisija ugotavlja, da se prejšnji postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku ni zaključil z izborom najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija je v sklepu, št. 018-142/04-23-1352, z dne 27.7.2004, ugotovila, da (takratne) vlagateljeve ponudbe glede na dikcijo 11. poglavja dela B. razpisne dokumentacije in ob upoštevanju 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1/2000 ni bilo mogoče šteti kot pravilne, saj v obrazcu "opis funkcionalnih lastnosti opreme" ni imela vpisanih posameznih dokumentov in strani, na katerih je mogoče najti opis zahtevanih funkcionalnosti, prav tako pa tudi ni imela dodanih postavk 70 in 71. Ob tem gre opozoriti, da se je v prejšnjem odprtem postopku oddaje javnega naročila uporabljal še ZJN-1 iz leta 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000). Za ponudbo takratnega izbranega ponudnika, partnerjev C&G d.o.o., Ljubljana in Iskra Sistemi d.d., Ljubljana, pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da niso obstajale okoliščine, ki bi dopuščale predložitev nadomestne izjave v skladu s 44. členom ZJN-1/2000, saj so obstajali organi, ki izdajajo ustrezna potrdila, s katerimi lahko tuji ponudniki oz. podizvajalci s sedežem v Zvezni republiki Nemčiji dokazujejo izpolnjevanje pogojev, ki jih je naročnik določil v poglavju 7.9 Navodil ponudnikom. To je pomenilo, da ponudbe takratnega izbranega ponudnika, ki je za podizvajalca PSI kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja registracije predložil le izpis iz registra, za dokazovanje izpolnjevanja ostalih pogojev pa nadomestno izjavo, z vidika 44. člena v povezavi z 12. in 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1/2000 ni bilo mogoče obravnavati kot pravilno.

Kot je razvidno iz naročnikovega dokumenta "odločitev o izidu javnega naročila" (dokument št. 12053/04 z dne 27.9.2004) je naročnik po prejemu sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-142/04-23-1352, z dne 27.7.2004, ponovno pregledal prejete ponudbe ter glede (ne)pravilnosti ponudbe vlagatelja in ponudbe partnerjev C&G d.o.o., Ljubljana in Iskra Sistemi d.d., Ljubljana povzel ugotovitve Državne revizijske komisije. Glede ponudbe ponudnika ABB d.o.o., Ljubljana pa je naročnik navedel, da je pri ponovnem vrednotenju ugotovil njeno nepravilnost, in sicer zato, ker tuji podizvajalec ni dal vseh prilog, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, kar naj bi bila enaka kršitev, kot je bila ugotovljena za ponudbo takratnega izbranega ponudnika.

Iz zgornjih ugotovitev je razvidno, da je naročnik za ponudbe vseh treh ponudnikov ugotovil, da so nepravilne, pri čemer se nepravilnost ni nanašala na pogoje, ki so bili za ponudnike določeni v (takratnem) 41. členu ZJN-1/2000. Ob tem gre opozoriti, da je ZJN-1/2000 pogoje za udeležbo določal v 41. členu, medtem ko jih novela ZJN-1 sedaj ureja v 42. členu. Vlagateljeva ponudba je bila nepravilna zaradi kršitve zahtev razpisne dokumentacije glede obličnosti ponudbenih dokumentov. Nepravilnost ponudb takratnega izbranega ponudnika ter ponudnika ABB d.o.o., Ljubljana pa se ni nanašala na neizpolnjevanje pogojev za oba ponudnika po takratnem 41. členu ZJN-1/2000 (sedaj 42. členu ZJN-1), temveč na tuja podizvajalca teh ponudnikov oz. na nepravilnost, ki je bila posledica neupoštevanja pogojev iz 44. člena ZJN-1/2000 (ki se v ZJN-1 v za ta postopek relevantnem delu ni bistveno spremenil), saj predložitev nadomestnih izjav za podizvajalca obeh ponudnikov, ki sta imela sedež v tujini, ni bila dopustna. Glede na navedeno ni mogoče slediti vlagateljevemu revizijskemu predlogu, naj se zaradi neizpolnjevanja pogojev po 42. členu ZJN-1 razveljavi naročnikova odločitev o tem, da v postopek s pogajanji povabi ponudnika partnerja C&G d.o.o., Ljubljana in Iskra Sistemi d.d., Ljubljana ter ponudnika ABB d.o.o., Ljubljana. Zaradi ugotovitve, da se nepravilnost slednjih ponudnikov nanaša na sodelovanje njunih podizvajalcev oz. na neizpolnjevanje pogojev iz 44. člena ZJN-1, se Državna revizijska komisija tudi ni opredeljevala do pravnega vprašanja, ali je dopustno v postopek s pogajanji po 1. točki tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 povabiti le ponudnike, katerih ponudbe so bile skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 26.10.2004, predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz naročnikovega predloga za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti ni bilo razvidno, ali je le-tega v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZRPJN sploh posredoval vlagatelju oz. ali je vlagatelj posredoval svoje mnenje o predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti, posledično pa tudi ni bilo jasno, ali so izpolnjene predpostavke za odločanje Državne revizijske komisije po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Zato je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. 018-273/04-23-2045, z dne 29.10.2004, pozvala, naj ji posreduje dokazilo o tem, da je bil njegov predlog po drugem odstavku 11. člena ZRPJN posredovan vlagatelju. Naročnik je z dopisom, z dne 3.11.2004, Državno revizijsko komisijo obvestil, da je predlog za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti vlagatelju posredoval dne 3.11.2004. Državna revizijska komisija je vlagateljevo mnenje o naročnikovemu predlogu prejela dne 9.11.2004, v tem času pa je naročnik že vsebinsko odločil o zahtevku za revizijo ter po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka z dopisom, z dne 11.11.2004, odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Ker so bile predpostavke za odločanje Državne revizijske komisije po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zaradi naročnikovega (pre)poznega posredovanja predloga za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti vlagatelju (naročnik je notifikacijsko dolžnost, ki mu jo nalaga tretji odstavek 11. člena ZRPJN, izpolnil šele po pozivu Državne revizijske komisije) izpolnjene v času, ko je bilo mogoče že vsebinsko odločati o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija v predmetnem postopku ocenila, da predloga naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne bo obravnavala, pač pa je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila. Glede na vsebinsko odločitev Državne revizijske komisije o predmetnem zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa, bi bilo odločanje o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti tudi brezpredmetno. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da določil 11. člena ZRPJN ni mogoče interpretirati drugače, kot se glasi njihova dikcija.

Naročnik je v predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti po drugem odstavku 11. člena ZRPJN (dokument z dne 26.10.2004) Državni revizijski komisiji predlagal tudi, naj vlagatelja v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZPP kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic. Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da pomeni ukrep po 11. členu ZPP ukrep procesnega vodstva postopka, ki je pridržan izključno sodišču (oz. smiselno, ob upoštevanju petega odstavka 3. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji). Takšen ukrep lahko Državna revizijska komisija izreče le po uradni dolžnosti, pri čemer ZPP ne predvideva, da bi bilo predlaganje kaznovanja zaradi zlorabe pravic v domeni strank.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Povračilo stroškov za odvetniško zastopanje in pripravo odgovora na zahtevek za revizijo je v postopku zahteval tudi naročnik. Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 67/03) določa način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke dolžne plačati odvetnikom za izvršeno pravno storitev (prvi odstavek 1. člena Odvetniške tarife). Odvetniška storitev je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona o odvetništvu za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa prvi odstavek 2. člena Odvetniške tarife).

Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in ki ga je podpisal direktor naročnika, sicer navedel, da ga je pripravila odvetnica Milena Sevnik Jakoš, vendar pa iz pooblastila, ki ga je naročnik priložil temu sklepu, ni razvidno, koga je pooblastil za pripravo odločitev o revizijskih zahtevkih. Na mestu, ki je na priloženem obrazcu pooblastila predviden za vpis imena pooblaščenca, je namreč le nečitljiv podpis, iz katerega ni mogoče razbrati imena in statusa pooblaščenca, ki ga pooblašča pooblastitelj. Na mestu, ki je v predloženem obrazcu pooblastila predviden za podpis pooblaščenca, s katerim potrjuje sprejem pooblastila (pri čemer gre opozoriti, da podpis pooblaščenca na pooblastilu, ki je enostranski pravni akt pooblastitelja, niti ni potreben), pa ni niti podpisa niti žiga pooblaščenca, za katerega naročnik zatrjuje, da ga zastopa v postopku. Ob tem velja pripomniti, da tudi sklepa, s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, pooblaščenec, ki naj bi zastopal naročnika, ni podpisal ali žigosal.

Ker iz dokumentov, ki jih je predložil naročnik, ni bilo razvidno, da le-tega (kot navaja naročnik) zastopa oz. pripravlja odgovore na zahtevke za revizijo pooblaščenec, ki bi bil kot odvetnik upravičen do nagrade v skladu z Odvetniško tarifo, je Državna revizijska komisija zahtevo naročnika za povrnitev stroškov zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.11.2004


Predsednica senata:
mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica
- Odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana