018-290/04 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-290/04-25-2215

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/02; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, člana Francija Kodele kot poročevalca in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja HOSPITALIA d.o.o., Zaloška 21, Ljubljana, ki ga zastopata odvetnika Aleš Avbreht in Borut Zajc, Slomškova 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo vlagatelja AICO-MED d.o.o., Prevale 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.11.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se delno ugodi tako, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na določitev roka za predložitev ponudb.
2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevi prvega vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 482.744,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.
4. Zahteva drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.5.2004 sprejel sklep št. 3511-8/2004-5 o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor. Predmetni javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 70/2004, z dne 28.6.2004, pod št. objave Ob-17544/04, podaljšanje roka za predložitev ponudb pa v Uradnem listu RS, št. 77/04, 97/04 in 104/04.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 29.9.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem je naročniku očital številne nepravilnosti, ki naj bi jih naročnik storil v postopku oddaje javnega naročila, ter predlagal, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti. Na podlagi navedenega zahtevka za revizijo je naročnik dne 5.10.2004 sprejel sklep, št. 3511-8/2004-114, iz izreka katerega je razvidno, da je zahtevku za revizijo ugodil (1. točka izreka sklepa) ter da bo določil nov rok za oddajo ponudb (2. točka izreka sklepa).

Z dopisom, z dne 29.9.2004, je tudi drugi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, kateremu je naročnik s sklepom, št. 3511-8/2004-113, z dne 4.10.2004, ugodil in odločil, da bo določil nov rok za oddajo ponudb.

Kot je razvidno iz dokumentacije je naročnik v Uradnem listu RS, št. 116-117/2004, z dne 29.10.2004, pod št. objave Ob-29319, v oddelku za objavo javnih razpisov za nakup blaga objavil javni razpis za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor. Iz dokumentacije je tudi razvidno, da je naročnik z dopisom, z dne 29.10.2003, ponudnike, ki so prejeli razpisno dokumentacijo, obvestil, da nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, posredoval pa jim je tudi spremenjeni del razpisne dokumentacije.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 4.11.2004, ki ga je naročnik prejel dne 11.11.2004, torej še pred rokom za predložitev ponudb, ponovno vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da iz naročnikovega dopisa, z dne 29.10.2004, izhaja, da bo naročnik nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila. Pri tem pa je naročnik spregledal dejstvo, navaja prvi vlagatelj, da je z lastno odločitvijo, št. 3511-8/2004-114, z dne 5.10.2004, ta isti postopek že v celoti razveljavil, zato postopka ni mogoče nadaljevati. Dejstvo, da prvi vlagatelj ni zahteval nadaljevanja pred Državno revizijsko komisijo, ne vpliva na to, da naročnik ne bi bil dolžan upoštevati svojih odločitev. Prvi vlagatelj nadaljuje, da je predmetni postopek tudi sicer sam s seboj v nasprotju, saj spremni dopis k razpisni dokumentaciji, z dne 29.10.2004, navaja, da gre za nadaljevanje postopka in podaljšanje roka, iz objave v Uradnem listu RS, št. 116-117/2004, Ob-29319/04 pa je razvidno, da gre za povsem nov postopek. Če bi naročnik želel postopek zgolj nadaljevati, bi objavil samo podaljšanje rokov, tako kot je to storil v preteklih primerih. Prvemu vlagatelju ni jasno, zakaj so nekateri potencialni ponudniki dokumentacijo plačali, čeprav so v postopku že sodelovali, nekaterim pa je bila dostavljena brezplačno.
Prvi vlagatelj ugovarja tudi roku, ki ga je naročnik določil za oddajo ponudb, saj iz 59. in 60. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju:ZJN-1) izhaja, da rok za oddajo ponudb ne more biti krajši od 52 oz. 36 dni od dneva pošiljanja razpisa v objavo. Naročnik je za oddajo ponudb predvidel le 16 dni.
Nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila po mnenju prvega vlagatelja ni možno tudi zato, ker je bila razpisna dokumentacija bistveno spremenjena. V prejšnji razpisni dokumentaciji ni bilo zahteve za predložitev mnenja pooblaščenega revizorja o tem, da ima ponudnik plačane svoje obveznosti. Ta zahteva se v novi dokumentaciji pojavi na novo in bistveno posega v dolžnosti ponudnika, ki v tako kratkem času ne more izvesti tako zahtevne revizijske naloge.
Prvi vlagatelj predlaga, da se izvede vpogled v razpisno in drugo relevantno dokumentacijo ter da se zaslišita Marina Kokolj, direktorica vlagatelja, in Dušan Blagajne, vodja sektorja za investicije pri naročniku. Prvi vlagatelj tudi zahteva, da se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN skladno z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZPP) pred Državno revizijsko komisijo opravi narok, na katerem se bodo izvedli dokazi, prvi vlagatelj pa imel možnost pojasniti svoje stališče.
Glede na vse navedeno prvi vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti in o tem obvesti vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, zahteva pa tudi povračilo stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi v 8 dneh od odločitve, in sicer 200.000 SIT za takso, 200 točk za konferenco s stranko, 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% od vrednosti odvetniških storitev in 20% DDV.

Zahtevek za revizijo je z dopisom, z dne 10.11.2004, ponovno vložil tudi drugi vlagatelj. Drugi vlagatelj navaja, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila nezakonit, ker naročnik nima pravne podlage, da bi v imenu naštetih bolnišnic in na njihov račun naročal dobavo operacijskih miz. Naštete bolnišnice niso pooblastile naročnika, da v njihovem imenu in za njihov račun izvaja postopek oddaje javnega naročila. To naj bi bilo razvidno tudi iz dopisa Onkološkega inštituta z dne 29.9.2004, v katerem je navedeno, da Onkološki inštitut ni sprejel sklepa o začetku postopka in ni pooblastil naročnika za navedeni javni razpis. Tega tudi niso storile ostale naštete bolnišnice, zato je po mnenju drugega vlagatelja celoten postopek nezakonit.
Drugi vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov, in sicer 200.000 SIT za takso, 330.000 SIT (3000 točk) za sestavo zahtevka za revizijo ter 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.11.2004, Državni revizijski komisiji predlagal, da izda sklep, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik uvodoma zavrača navedbe prvega in drugega vlagatelja, v nadaljevanju pa utemeljuje svoj predlog in navaja, da bi bil v primeru zadržanja postopka prizadet javni interes, saj veliko število bolnikov ne bi bilo deležnih ustrezne in kvalitetne medicinske oskrbe, zaradi česar bi bilo ogroženo njihovo zdravje in življenje. Naročnik navaja, da je zaradi dolgotrajnega postopka in verjetno tudi šikanoznega vlaganja zahtevkov za revizijo ovirano izvajanje dodatnega programa 400 srčnih operacij v SB Maribor. Po mnenju naročnika je iz ravnanja vlagateljev razvidno, da gre za zavlačevanje in namerno oviranje postopka, sicer pa imata oba vlagatelja možnost, da kljub morebitni odločitvi o tem, da se ta postopek ne zadrži, dosežeta razveljavitev postopka, zaradi česar je škoda, ki bi jima nastala, minimalna in nesorazmerna s škodo, ki bi nastala v primeru zadržanja.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 15.11.2004, na naročnika naslovil dokument "prva pripravljalna vloga, v kateri dodatno utemeljuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo ter odgovarja na naročnikove navedbe iz njegovega dokumenta, s katerim je predlagal izdajo sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika. Po mnenju prvega vlagatelja bi bil morebiten sklep o nadaljevanju postopka nezakonit, saj ga v tej fazi in ob takem dejanskem stanju ni mogoče sprejeti. Če bi se postopek nadaljeval, bi bili diskriminirani tisti ponudniki, ki ponudbe še niso oddali, ker tega niso mogli storiti zaradi prekratkih rokov. Da bi o nesuspenzivnosti sploh lahko odločala, bi morala Državna revizijska komisija najprej podaljšati rok za predložitev ponudb, ker pa bi bilo treba o tem meritorno odločiti, je odločanje o nesuspenzivnosti nemogoče. Prvi vlagatelj zaključuje, da vztraja pri svojem zahtevku za revizijo, zahteva pa tudi povračilo stroškov, in sicer 200 točk za konferenco s stranko, 3000 točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 2% od vrednosti odvetniških storitev ter 20% DDV.

Tudi drugi vlagatelj v dopisu, z dne 15.11.2004, navaja, da se ne strinja s predlogom za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Trditve, da naj bi šlo za ogrožanje zdravja in življenja bolnikov, po mnenju drugega vlagatelja niso točne. Drugi vlagatelj se sklicuje tudi na zapisnik strokovne komisije naročnika z dne 25.10.2004, iz katerega je po njegovem mnenju razvidno, da komisija opozarja na nekorektna merila ter da komisija ne vidi težav, da se ne bi postopek oddaje javnega naročila pričel znova, iz česar naj bi bilo razvidno, da ni mogoče govoriti o neposredni nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.

Naročnik je dne 12.11.2004 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da iz sklepa, št. 3511-8/2004-114, z dne 5.10.2004, izhaja, da je bilo zahtevku za revizijo ugodeno ter da je bil določen nov rok za oddajo ponudb. Iz obrazložitve navedenega sklepa pa je razvidno, da se bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval. Proti temu sklepu se prvi vlagatelj ni pritožil, kar pomeni, navaja naročnik, da je soglašal z nadaljevanjem postopka. Naročnik meni, da je vse zainteresirane dovolj jasno seznanil, da gre za nadaljevanje postopka in ne za nov postopek.
Glede očitkov o rokih za predložitev ponudb naročnik navaja, da ne gre za nov odprti postopek, pač pa le za nadaljevanje postopka, v okviru katerega je treba določiti razumen rok, zato se je odločil, da rok 16 dni zadostuje za oddajo pravilne ponudbe. Razpisna dokumentacija ni bila bistveno spremenjena, saj je bil pogoj po predložitvi mnenja pooblaščenega revizorja objavljen že v prvi objavi, v razpisni dokumentaciji z dne 23.9.2004 pa je pomotoma izpadel.
Naročnik zavrača tudi predlog prvega vlagatelja za izvedbo naroka, saj ZRPJN tega ne določa, naročnik pa je odločil o zahtevku za revizijo brez naroka, ker za opredelitev do očitkov ni bilo treba izvajati novih dokazov.
Naročnik je prvega vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku 3 dni od prejema odločitve sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je dne 12.11.2004 sprejel tudi sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je predmetno javno naročilo investicijskega značaja naročilo naročnika, saj je on investitor in plačnik, kar je razvidno iz sklepa z dne 27.5.2004. Podlaga za takšno pristojnost je v Zakonu o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija za obdobje 1994-2008 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01) ter iz Načrta razvojnih programov proračuna Republike Slovenije za leto 2004 (Uradni list RS, št. 130/03). Splošne bolnišnice so sicer pravne osebe, ustanovitelj teh javnih zavodov, ki zagotavlja sredstva zanje, pa je Republika Slovenija, pri čemer je resorno ministrstvo Ministrstvo za zdravje. V konkretnem primeru ne gre za zastopanje, temveč za izvrševanje izvirnih pristojnosti naročnika, ki se je kot neposredni proračunski uporabnik odločil, da bo za več svojih bolnišnic skušal zagotoviti smotrnost javne porabe. O enakem očitku je odločala tudi Državna revizijska komisija v svojem sklepu št. 018-190/04-22-1470 z dne 26.8.2004, še navaja naročnik.
Naročnik je drugega vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku 3 dni od prejema odločitve sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 17.11.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, in sicer 50 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, 5% materialnih stroškov ter 20% DDV.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 19.11.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji že z dopisom, z dne 17.11.2004, odstopil oba zahtevka za revizijo skupaj z dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, z dopisom, z dne 22.11.2004 pa je Državni revizijski komisiji posredoval še obvestili o nadaljevanju postopka prvega in drugega vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta prvi in drugi vlagatelj aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da imata prvi in drugi vlagatelj kot možna ponudnika, ki sta zahtevala razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navajata kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V skladu s 310. členom ZPP, ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v postopku revizije javnih naročil smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, sodišče s sodbo odloči o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Gre za odločitev o zahtevku za pravno varstvo določene vsebine (po procesni teoriji gre za t.im. tožbeni predlog). V revizijskem postopku mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti, kakšen je glede na zatrjevane kršitve naročnika njegov "tožbeni predlog" oz. na kakšen način naj naročnik oz. Državna revizijska komisija zaščiti vlagateljev pravni položaj v postopku oddaje javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi ali pa zahtevek za revizijo zavrne. Iz določila prvega odstavka 16. člena ZRPJN je torej razvidno, da se lahko "tožbeni predlog" oz. zahtevek za pravno varstvo v zahtevku za revizijo nanaša bodisi na razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila (če so zatrjevane kršitve naročnika take narave, da jih ni mogoče odpraviti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila) bodisi na razveljavitev dela postopka oddaje javnega naročila (če so zatrjevane kršitve naročnika take, da jih je mogoče odpraviti že z razveljavitvijo posamezne faze postopka oddaje javnega naročila, npr. obvestila o oddaji naročila). Če naročnik ugotovi, da so navedbe, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj "tožbeni predlog", utemeljene, le-temu ugodi in ugotovljene kršitve odpravi (glede na postavljen zahtevek za pravno varstvo) bodisi z razveljavitvijo celotnega postopka bodisi z razveljavitvijo dela postopka oddaje javnega naročila.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo, z dne 29.9.2004, zahtevek za pravo varstvo (t.i. tožbeni oz. revizijski predlog) oblikoval na naslednji način: "Glede na zgoraj navedeno vlagatelj revizijskega zahtevka predlaga: XI. 1) Da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi postopek oddaje javnega naročila "javni razpis za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za Splošno bolnišnico Murska Sobota, Splošno bolnišnico Novo mesto, Splošno bolnišnico Izola, Splošno bolnišnico Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana", Ur.l. RS št. 70/04, 70/04 (pravilno: 77/04), 97/04 in 104/04, v celoti ter o tem obvesti vse, ki so dvignili razpisno dokumentacijo.". Naročnik je o citiranem zahtevku za pravno varstvo prvega vlagatelja odločil v sklepu, št. 3511-8/2004-114, z dne 5.10.2004, v izreku katerega je navedel: "1. Zahtevku za revizijo, ki ga je dne 30.09.2004 vložila družba Hospitalia d.o.o., Ljubljana, se ugodi. 2. Naročnik bo določil nov rok za oddajo ponudb.".

Kot je razvidno iz zgoraj navedenega je prvi vlagatelj v revizijskem postopku, ki se je začel na podlagi zahtevka za revizijo, z dne 29.9.2004, od naročnika zahteval razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti, naročnik pa je v izreku svojega sklepa z dne 5.10.2004 temu revizijskemu predlogu ugodil. Na podlagi navedenega gre tako skleniti, da je naročnik s sklepom, z dne 5.10.2004, v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za Splošno bolnišnico Murska Sobota, Splošno bolnišnico Novo mesto, Splošno bolnišnico Izola, Splošno bolnišnico Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/2004, z dne 28.6.2004, pod št. objave Ob-17544/04.

Naročnik sicer navaja, da je iz obrazložitve njegovega sklepa z dne 5.10.2004 razvidno, da se bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval in da se vlagatelj proti temu sklepu ni pritožil, kar naj bi pomenilo, da je soglašal z nadaljevanjem postopka. V zvezi s tem gre pripomniti, da naročnik o zahtevku za pravno varstvo odloči v izreku svojega sklepa, ki ga izda na podlagi prvega odstavka 16. člena ZRPJN, medtem ko v obrazložitvi tega sklepa navede le razloge za odločitev, kot je razvidna iz izreka. Pravnomočen postane tako le izrek odločitve, ne pa tudi njena obrazložitev. Ker prvi vlagatelj ni zahteval nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, je naročnikov sklep, z dne 5.10.2004, postal pravnomočen, pri čemer se objektivne meje pravnomočnosti, kot je bilo ugotovljeno, lahko nanašajo le na izrek tega sklepa, ne pa tudi na obrazložitev, kjer so navedeni le razlogi za sprejem odločitve. Iz 1. točke sklepa, z dne 5.10.2004, je jasno razvidno, da je naročnik ugodil zahtevku za revizijo (torej zahtevku za pravno varstvo, kot ga je prvi vlagatelj opredelil v točki XI zahtevka za revizijo, z dne 29.9.2004) in s tem v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila, pri čemer gre 2. točko izreka sklepa razumeti zgolj kot ugotovitev, da bo moral naročnik v novem (ponovljenem) postopku oddaje javnega naročila določiti nov rok za oddajo ponudb.

Glede na vse navedeno je mogoče objavo predmetnega javnega razpisa, ki jo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117/2004, z dne 29.10.2004, pod št. objave Ob-29319 obravnavati le kot objavo novega postopka oddaje javnega naročila, saj prejšnjega glede na dejstvo, da ga je razveljavil sam naročnik, sploh ni mogoče več nadaljevati.

Ob upoštevanju zgornje ugotovitve je tako treba pritrditi argumentom prvega vlagatelja, da bi moral naročnik pri določanju roka za predložitev ponudb upoštevati določbe 59. in 60. člena ZJN-1, ki določata minimalne roke za predložitev ponudb v odprtem postopku. Splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku je v primeru, če naročnik objavi javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo. V določenih primerih se lahko ta rok skrajša na vsaj 37 dni, pod pogojem, da tak rok omogoča pripravo pravilne ponudbe. Absolutno najkrajši rok za predložitev ponudb pa v odprtem postopku znaša najmanj 22 dni od dneva, ko je bilo odposlano naročilo objave, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji, našteti v drugem odstavku 60. člena ZJN-1. Kot je razvidno iz objave predmetnega javnega razpisa (Uradni list RS, št. 116-117/2004) je naročnik naročilo objave poslal dne 26.10.2004, rok za predložitev ponudb pa je bil dne 12.11.2004, torej 17 dni od odposlanja naročila objave.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni določil rokov za predložitev ponudb tako, kot to zahtevata 59. in 60. člen ZJN-1, je zahtevku za revizijo prvega vlagatelja delno ugodila in postopek oddaje javnega naročila razveljavila v delu, ki se nanaša na določitev rokov za predložitev ponudb. Naročnik mora v nadaljevanju upoštevati, da je glede na izrek njegovega sklepa, z dne 5.10.2004, predmetni javni razpis iz Uradnega lista RS, št. 116-117/2004, z dne 29.10.2004, pod št. objave Ob-29319, mogoče obravnavati le kot nov postopek oddaje javnega naročila, ne pa nadaljevanje razveljavljenega postopka, zato mora določiti rok za predložitev ponudb tako, kot je to določeno v 59. in 60. členu ZJN-1.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ter pripravljalni vlogi predlaga, naj Državna revizijska komisija poleg vpogleda v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila v skladu s smiselno uporabo določb ZPP izvede tudi glavno obravnavo in zasliši priči, da bo imel na ta način prvi vlagatelj možnost pojasniti svoje stališče.

V zvezi s tem dokaznim predlogom prvega vlagatelja gre ugotoviti, da ZRPJN v petem odstavku 3. člena res določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Vendar je iz navedene določbe razvidno, da se določbe pravdnega postopka uporabljajo le, če ZRPJN določenega vprašanja ne ureja, pri čemer ne gre le za njihovo subsidiarno, pač pa tudi smiselno uporabo. Posamezen institut pravdnega postopka se lahko v postopku revizije oddaje javnih naročil uporabi le v primeru, če ZRPJN določenih procesnih situacij ne normira in če je to glede na naravo in specifičnosti revizijskega postopka sploh mogoče oz. smiselno.

ZPP pri institutu zbiranja procesnega gradiva izhaja iz razpravnega načela, saj sme sodišče ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki jih stranke ne predlagajo, le v izjemnih primerih, če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP). Nasprotno pa ZRPJN v drugem odstavku 21. člena Državno revizijsko komisijo pooblašča, da lahko pred svojo odločitvijo zahteva dodatna pojasnila od naročnika, vlagatelja zahtevka za revizijo ali drugih udeležencev v postopku oddaje javnega naročila, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in si lahko ogleda tudi ostale dokumente ter dejanske razmere pri strankah v postopku ter zbere druge potrebne podatke za odločitev. Iz določbe drugega odstavka 21. člena ZRPJN je razvidno, da v revizijskem postopku zbiranje procesnega gradiva po uradni dolžnosti ni izjema, tako kot v pravdnem postopku, pač pa pravilo. ZRPJN sicer v tretjem odstavku 12. člena določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, vendar gre glede na dikcijo drugega odstavka 21. člena ZRPJN ("Državna revizijska komisija (...) lahko zahteva dodatna pojasnila") sklepati, da ZRPJN predvideva, da vlagatelj navede dejstva in dokaze že v zahtevku za revizijo. To hkrati tudi pomeni, da daje ZRPJN prednost načelu pismenosti in da je lahko ustno obravnavanje zadeve zgolj izjema. Čeprav možnost zaslišanja prič v revizijskem postopku ni izključena, pa je iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN v povezavi z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN razvidno, da je vlagatelj dolžan navesti dejstva in dokaze (oz., kot to poimenuje prvi vlagatelj, pojasniti svoje stališče) že v pisnem zahtevku za revizijo, medtem ko je zbiranje dodatnih pojasnil in izvedba dodatnih dokazov prepuščena presoji Državne revizijske komisije.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija ocenila, da ne potrebuje dodatnih pojasnil oz. da izvedba glavne obravnave z zaslišanjem prič, kot je to predlagal vlagatelj, glede na predloženo dokumentacijo ni nujna oz. potrebna, odločitev, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa, pa je sprejela na podlagi preučitve revizijskih navedb prvega vlagatelja in odgovora naročnika ter na podlagi vpogleda v predloženo relevantno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je to razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da naročnik nima pravne podlage, da bi v imenu bolnišnic in za njihov račun naročal operacijske mize, saj ne razpolaga s potrebnimi pooblastili.

Državna revizijska komisija je o enakem pravnem vprašanju, temelječem na enakem dejanskem stanju (šlo je za postopek oddaje javnega naročila z istim predmetom in istim naročnikom), odločala že, kot ugotavlja tudi sam naročnik, v sklepu, št. 018-190/04-22-1470, z dne 26.8.2004, v katerem je zapisala:

"Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da so splošne bolnišnice (in Onkološki inštitut) javni zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije, resorno ministrstvo, ki pokriva področje dejavnosti le-teh, pa je naročnik. Iz objave javnega razpisa in iz razpisne dokumentacije je sicer razvidno, da je 19 operacijskih miz namenjenih splošnim bolnišnicam in Onkološkemu inštitutu, vendar pa je naročnik izvedel postopek v svojem imenu in za svoj račun, kar izhaja (tudi) iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki ga je sprejel naročnik dne 27.05.2004 (dokument št. 3511-8/2004-5), v katerem so med drugim navedeni tudi dokumenti, v katerih je zajeto predmetno javno naročilo in opredeljene postavke - konto za plačilo v proračunu države. V konkretnem primeru je torej naročnik sam razpisal nabavo večjega števila operacijskih miz za večje število splošnih bolnišnic in Onkološki inštitut, zato vlagateljeve navedbe, da bi moral razpolagati s pooblastilom splošnih bolnišnic in Onkološkega inštituta, ne vzdržijo revizijske presoje."

Pisno pooblastilo za izvedbo postopka oddaje javnega naročila je potrebno v primeru, ko naročnik v skladu z 22. členom ZJN-1 za izvedbo postopka pooblasti drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvede postopek v imenu in za račun naročnika. Državna revizijska komisija je že v zgoraj citiranem sklepu ugotovila, da naročnik izvaja postopek v svojem imenu in za svoj račun, pri čemer gre dodati, da je iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, z dne 27.5.2004, razvidno, da je naročnik le-tega izdal na podlagi 21. člena ZJN-1, ne pa na podlagi 22. člena ZJN-1, ki predvideva pisno pooblastitev za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Sicer pa je tudi iz dopisa Onkološkega inštituta Ljubljana (dokument z dne 29.9.2004), ki ga je zahtevku za revizijo priložil drugi vlagatelj, razvidno, da Onkološki inštitut ni naročnik operacijskih miz, ker so le-te sestavni del investicije izgradnje novega inštituta, katerega investitor je Ministrstvo za zdravje.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo, prvi pripravljalni vlogi (ki jo je šteti kot obrazloženo mnenje iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN) ter obvestilu o nadaljevanju postopka zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se prvemu vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo. Za zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju priznala stroške za takso v višini 200.000,00 SIT, potrebne stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.000 odvetniških točk z 20% DDV (264.000,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od te postavke (5.280,00 SIT). Za prvo pripravljalno vlogo (obrazloženo mnenje) in obvestilo o nadaljevanju postopka pa je Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju za vsako teh vlog priznala potrebne stroške v višini 50 odvetniških točk z 20% DDV (2 x 6.600,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od te postavke (2 x 132,00 SIT). Skupaj mora torej naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške v znesku 482.744,00 SIT. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 12.11.2004, predlagal sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tudi če bi Državna revizijska komisija sledila predlogu naročnika, bi morala glede na dejstvo, da sta bila zahtevka za revizijo vložena dva dni pred iztekom roka za odpiranje ponudb, zaradi česar do slednjega ni prišlo, naročniku naložiti določitev novega roka za predložitev in odpiranje ponudb. Ker je Državna revizijska komisija tudi ob meritorni obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ugotovila, da mora naročnik določiti nov rok za predložitev ponudb, je v predmetnem postopku ocenila, da predloga naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne bo obravnavala, pač pa je meritorno odločila o zahtevkih za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 26.11.2004


Predsednica senata
mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetnika Aleš Avbreht in Borut Zajc, Slomškova 12a, Ljubljana
- Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana