018-070/04 MORS

Številka: 018-70/04-21-642

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke senata in članice mag. Marije Bezovšek kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije za objekt Kadetnica ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Studio Locus d.o.o., Pražakova 8, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Marjana Kavčič, Čufarjeva 3, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 24, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 06.04.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 404-08-362/2003-24, z dne 28.01.2004, ter iz obrazloženega obvestila, št. 404-08-362/2003-28, z dne 20.02.2004.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 320.000,00 SIT v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik mora v roku treh mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 08.12.2003 sprejel sklep, št. 404-08-362/2003-1, o pričetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za objekt Kadetnica v Mariboru. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 12.12.2003 v Uradnem listu RS, št. 122-124/2003, pod številko objave Ob-107456. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 404-08-362/2003-24, z dne 28.01.2004 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji javnega naročila), vse ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Inženiring IBT Ljubljana, d.d., Proletarska 4, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, št. 98/04-PC, z dne 13.02.2004, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, v katerem opozarja na napačen izračun točk pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika po merilu reference ter na nerealno kratek rok izvedbe razpisanih del, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo, št. 404-08-362/2003-28, z dne 20.02.2004 (v nadaljnjem besedilu: obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila), v katerem je navedel, da je v skladu s pripombami vlagatelja ponovno ocenil vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika in spremenil točkovanje omenjenih ponudb, vendar pa le-to ne spremeni izbire najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik napačno izračunal vrednost točk za priložene reference pri izbranem ponudniku. Iz zapisnika o javnem odpiranju, z dne 12.01.2004, izhaja, da je imel izbrani ponudnik v ponudbi od 14 predloženih referenc le 8 referenc, ki so izpolnjevale zahtevane pogoje, tj. vrednost investicije nad 500 milijonov SIT in bi zanje lahko pridobil le 16 točk in ne 20, kot mu jih je podelil naročnik. Ob pravilnem ocenjevanju bi tako izbrani ponudnik dosegel nižje število točk (91,97 točk) kot vlagatelj (92,32 točk) in bi moral biti kot izbrani ponudnik izbran vlagatelj. Naročnik pa je, potem ko je bil opozorjen na napako, v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 20.02.2004, spremenil svojo odločitev in ponovno napačno ovrednotil obe pravilni ponudbi. Izbranemu ponudniku je sicer pravilno podelil 16 točk za 8 veljavnih referenc, vendar pa je napačno ovrednotil reference vlagatelja, ki mu je pripisal le 14 točk za 7 referenc. Naročnik je namreč vlagatelju priznal le 7 od predloženih 15 referenc, ker je napačno ugotovil, da vlagatelj (Studio Locus d.o.o.) ni bil nosilec projektiranja v vseh predloženih referenčnih potrdilih. Studio Locus d.o.o. je gospodarska družba, katere ustanovitelj in zakoniti zastopnik je Padma Chitrakar u.d.i.a., ki je v vseh predloženih referenčnih potrdilih naveden kot odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture. Vse predložene reference se nanašajo na projekte, ki so bili naročeni in izdelani v času, ko je družba Studio Locus d.o.o. že obstajala (po 09.12.1997). Vlagatelj navaja, da v kolikor je imel naročnik dvom v predložena referenčna potrdila, bi moral le-te preveriti pri kontaktnih osebah podjetij oziroma institucij, ki so jih izdale (navedene v referenčnem listu, priloženem v ponudbi vlagatelja). Vlagatelj navaja, da je naročnik ponovno napačno ocenil reference vlagatelja, saj je le-ta podal 10 referenc, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in bi moral dobiti 20 točk.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik napačno vrednotil tudi rok za izdelavo projektne dokumentacije. Izbrani ponudnik je namreč ponudil rok 65 dni, kar je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z vsemi realnimi možnostmi in običajno prakso stroke. Iz pravil stroke (Predpisi 2, Priročnik za konzultantske storitve v investicijski gradnji - prevod UCIN-a, Inženirska zbornica Slovenije, 1999) izhaja, da je za izdelavo projektne dokumentacije takšnega obsega in zahtevnosti predvideno približno 14.000 do 15.000 normativnih ur, kar bistveno presega 65 dni. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik ob tako velikem razkoraku med roki ponudnikov (65 dni, 280 dni, 300 dni, 180 dni), kot je razviden iz zapisnika o javnem odpiranju, z dne 12.01.2004, vsaj podvomiti v dejansko možnost izdelave projektne dokumentacije v 65 dneh in pri ustreznih institucijah preveriti ali je kvalitetna izdelava projektov v tako kratkem času sploh mogoča. Vlagatelj meni, da je naročnik že pred javnim razpisom izbral ponudnika, saj ta ne bi mogel določiti tako kratkega roka za izdelavo in da ima izbrani ponudnik projektno dokumentacijo že izdelano v skladu z željami in navodili naročnika. Vlagatelj je predlagal izvedbo dokaza in sicer poizvedbo pri Inženirski zbornice Slovenije in pri izvedencih gradbene stroke.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v postopku izbire najugodnejšega ponudnika sprejel nepravilno odločitev zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava (predvsem pravil o vrednotenju ponudb) in kršitev pravil postopka in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila in odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika spremeni tako, da izbere vlagatelja oziroma podredno zahteva, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti in le-ta ponovi. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje in sicer: 100.000,00 SIT takse, 50 odvetniških točk za pregled listinske dokumentacije, 50 odvetniških točk za posvet s stranko in 2.500 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom, št. 404-08-125/2004-4, z dne 15.03.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi naročnik navaja, da je iz obvestila o oddaji javnega naročila razvidno, da je bilo izbranemu ponudniku in vlagatelju po merilu reference priznano po 10 referenc. Pri izbranemu ponudniku je upošteval tudi reference, pri katerih je iz navedene kvadrature objektov v priloženih potrdilih naročnikov lahko sklepal, da je investicijska vrednost del večja od 500.000.000,00 SIT. Pri referencah vlagatelja pa so upoštevane vse reference nad 500.000.000,00 SIT, pri katerih so se potrdila glasila na g. Padmo Chitrakarja, kot odgovornega vodjo projekta in odgovornega projektanta arhitekture. Po prejetem zahtevku za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila je naročnik preveril točkovanje referenc in upošteval formalno plat priloženih potrdil. Zaradi tega pri izbranem ponudniku ni upošteval referenc, pri katerih v potrdilih naročnikov ni bila napisana investicijska vrednost, pri vlagatelju pa ne tistih, pri katerih ni kot projektant (pravni subjekt) naveden Studio Locus d.o.o., Ljubljana, temveč SCT projekt, VG, MD projekt d.o.o. .
V zvezi z drugo navedbo vlagatelja naročnik ugotavlja, da so se ponudniki zavedali zahtevnosti naloge in pričakovanega kratkega roka izdelave in svoje ponudbe oblikovali skladno s tem. V objavi javnega razpisa je bil naveden pričakovan rok 75 dni. Iz zapisnika o odpiranju ponudb pa je razvidno, da so ostali ponudniki navedli naslednje roke: 180, 150, 300, 75, 65, 280, 65 in 45 dni.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema te odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 22.03.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 404-08-125/2004-8, z dne 26.03.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita dvoje kršitev, in sicer v zvezi z opravljenim ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika in vlagatelja po merilu reference ter v zvezi z nerealno kratkim rokom izvedbe predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je z namenom presoje utemeljenosti vlagateljevih očitkov vpogledala v obvestilo o oddaji javnega naročila ter v obrazloženo obvestilo o oddaji ter ugotavlja, da je v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila, s katerim je naročnik oddal predmetno javno naročilo izbranemu ponudniku, naročnik navedel, da je tako vlagatelju kot tudi izbranemu ponudniku pri merilu reference podelil maksimalno število točk (20) in jima priznal po 10 referenc. V obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila pa je naročnik navedel, da je pri prvem pregledu spregledal, da vlagatelj navaja 15 referenc za projekte, vključno s tistimi, ki ne presegajo vrednosti 500 mio SIT in tistimi, pri katerih vlagatelj ni bil nosilec projektiranja, zaradi česar je naročnik pri ponovnem pregledu vlagatelju priznal le 7 referenc. V zvezi z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika pa je naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila navedel, da ima le-ta v tabelaričnem pregledu navedenih 8 referenc, priloženih pa je 12 referenc potrdil naročnikov za 13 projektov. Pri ponovnem pregledu le-teh je naročnik ugotovil, da je v posameznih potrdilih navedena samo kvadratura objektov brez ocene investicije, zaradi česar jih v ponovnem ocenjevanju ni priznal. Iz tabele opravljenega ocenjevanja tako izhaja, da je naročnik vlagatelju po merilu reference priznal za 7 referenc 14 točk ter izbranemu ponudniku za 8 referenc 16 točk. Naročnik je še navedel, da spremenjeno točkovanje ni spremenilo izbire najugodnejšega ponudnika, kakor je bilo navedeno v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila ni izdano skladno z določili drugega odstavka 79. člena ZJN-1, ki določa, da mora obrazloženo obvestilo vsebovati naslednje:
" 1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana".
Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila mora v skladu z navedeno zakonsko normo vsebovati pojasnilo naročnikovega pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, na podlagi katerega je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika. Da je izpolnjen namen instituta obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, mora le-to vsebovati pojasnilo postopka pregleda in ocenjevanja, katerega je naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 konstituiral v poročilu o oddaji naročila oziroma se mora nujno nanašati na, skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, izdano obvestilo o oddaji javnega naročilo. ZJN-1 namreč v 78. členu (Poročilo o oddaji naročila) v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, v drugem odstavku istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila.". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1 posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, pošlje naročnik le-temu tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročnika (prvi odstavek 79. člena ZJN-1). Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila je namreč detaljnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na izpolnjevanje meril oziroma pojasnitev njegove ponudbe glede na postavljena merila). Na podlagi obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila se ponudnik, ki je le-tega zahteval, odloči ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil normira sicer ZRPJN, ki med drugim v prvem odstavku 12. člena določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.". To določbo ZRPJN pa dopolnjuje določba prvega odstavka 79. člena ZJN-1, kjer je določeno, da tudi "od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijoâ??". Poudariti pa je potrebno, da prejem obrazloženega obvestila (prvi odstavek 79. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila, lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva obrazloženo obvestilo in šele nato vloži zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija tako poudarja, da naročnik z obrazloženim obvestilom o oddaji javnega naročila ne more ponovno ocenjevati prispelih ponudb oziroma spreminjati že opravljenega ocenjevanja, s katerim je v postopku oddaje javnega naročila že seznanil vse ponudnike. Obvestilo o oddaji javnega naročila namreč vsebuje odločitev naročnika, ki jo lahko izpodbija ponudnik, ki meni, da so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nedopustno ravnanje naročnika, s katerim je le-ta v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila spreminjal opravljeno ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika in vlagateljeve ponudbe. Za takšno ravnanje naročnik namreč v ZJN-1 nima pravne podlage. Pri tem pa je potrebno še pripomniti, da na odločitev Državne revizijske komisije ni vplivalo navajanje naročnika v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, in sicer da spremenjeno ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika in vlagatelja ni imelo vpliva na izbor najugodnejšega ponudnika.

Glede na ugotovljeno dejstvo, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja po merilu reference ocenjeval dvakrat in sicer v samem postopku pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb ter ponovno po prejeti zahtevi vlagatelja za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, in jima vsakokrat podelil različno število točk, je potrebno ugotoviti, da je naročnik merilo reference, ki je bilo objavljeno v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji, uporabil dvakrat na različen način. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. še toliko bolj (argumentum a fortiori) pa je na zgoraj navedenih zakonskih določilih utemeljeno stališče Državne revizijske komisije, da naročnik po tem, ko je že enkrat opravil pregled in ocenjevanje prispelih ponudb in na tej podlagi izbral najugodnejšega ponudnika, ne sme več spreminjati v razpisni dokumentaciji navedenega načina uporabe meril in posledično ocenjevanja prispelih ponudb. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri merilu reference spreminjal način uporabe tega merila, saj je sprva pri izbranem ponudniku upošteval tudi reference, ki po njegovem mnenju niso izpolnjevale finančnega kriterija, po opozorilu vlagatelja pa le-teh pri ocenjevanju ni upošteval. Naročnik pa je tudi pri ponovnem ocenjevanju spremenil tudi ocenjevanje vlagateljeve ponudbe, pri tem pa je iz ocenjevanja izpustil tiste reference, pri katerih kot projektant ni bil naveden Studio Locus d.o.o., Ljubljana, čeprav pri prvotno opravljenem ocenjevanju vlagateljeve ponudbe tovrstnega omejevanja referenc ni izpostavil kot spornega. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik spreminjal način uporabe merila reference, takšno ravnanje pa je v nasprotju s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija se je glede na zgornje ugotovitve, na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila razveljaviti tako obrazloženo obvestilo, št. 404-08-362/2003-28, z dne 20.02.2004, kot tudi obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 404-08-362/2003-24, z dne 28.01.2004, vključno s celotnim postopkom pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb.

Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku podaja napotke, da mora v nadaljevanju postopka pri ponovnem vrednotenju ponudb upoštevati definicijo merila, in sicer da je merilo element za vrednotenje primerjanje ali presojanje ponudb. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno utemeljena in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija tako napotuje naročnika, da pri ponovnem ocenjevanju pravilnih ponudb upošteva merila na način, kot so bila predvidena v razpisni dokumentaciji. V kolikor bo naročnik pri pregledu, vrednotenju in primerjavi prispelih ponudb ugotovil, da za ocenitev le-teh potrebuje dodatna pojasnila, lahko izkoristi možnost, določeno v prvem odstavku 54. člena ZJN-1 in zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila. V zvezi z vlagateljevo navedbo glede domnevno nerealno kratkega roka izvedbe razpisanih del, pa Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da pri ponovnem ocenjevanju preveri zmožnost dejanske izpolnitve v ponujenem roku. Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku namreč ni izvedla s strani vlagatelja predlaganih dokazov (poizvedbe pri Inženirski zbornici in izvedencih gradbene stroke), ker je ugotovila, da je naročnik kršil določilo 78. člena ZJN-1 ter je posledično zaradi ugotovljenih procesnih kršitev odločila, kakor je razvidno iz izreka tega sklepa.

Če pa naročnik pri ponovnem ocenjevanju ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera predložijo dokazilo (argument drugega odstavka 25. člena ZJN-1).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov revizijskega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje in sicer: 100.000,00 SIT takse, 50 odvetniških točk za pregled listinske dokumentacije, 50 odvetniških točk za posvet s stranko in 2.500 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija s stališča, da mora naročnik vlagatelju povrniti njegove potrebne stroške za revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo) odločila, da mora naročnik v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03) vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo in sicer 2.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in takso v višini 100.000,00 SIT. Naročnik mora tako povrniti vlagatelju sredstva v višini 320.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Odločitev Državne revizijske komisije je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN izvršilni naslov.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da predstavlja nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku treh mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, predvsem pa ji predloži dokumentacijo o ponovno opravljenem ocenjevanju pravilnih ponudb oziroma zaključku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Če bo naročnik oddal predmetno javno naročilo, pa mora natančno navesti, v katerem roku je (oziroma bo) izbrani ponudnik realiziral predmetno javno naročilo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 06.04.2004


Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- RS, Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 24, Ljubljana
- Odvetnica Marjana Kavčič, Čufarjeva 3, Ljubljana
- IBT Ljubljana, d.d., Proletarska 4, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.