018-130/04 Javno podjetje Komunala Črnomelj

Številka: 018-130/04-22-1149

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo specialnega komunalnega vozila za zbiranje, stiskanje in odvoz komunalnih odpadkov z nadgradnjo, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ATRIK d.o.o., Litijska 261, Ljubljana-Dobrunje (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) in vloženega zahtevka za revizijo podjetja AC INTERCAR, Baragova ulica 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Komunala Črnomelj, Belokranjska c. 24, Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22.06.2004

ODLOČILA

1. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 14-JN-05-04, z dne 05.04.2004.

2. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.00,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

3. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.00,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.03.2004 sprejel sklep št. 14-JN-5/04 o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo specialnega komunalnega vozila za zbiranje, stiskanje in odvoz komunalnih odpadkov z nadgradnjo. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 26-29/2004, z dne 26.03.2004, pod št. objave Ob-8067/04.
Naročnik je dne 05.04.2004 sprejel Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 14-JN-05/04, z dne 05.04.2004, s katerim je obvestil ponudnike, da je izvedbo naročila oddal podjetju KOSTAK d.d., Leskovškova cesta 2a, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je bilo vseh pet predloženih ponudb popolnih. Naročnik je pri ponudbi izbranega ponudnika sicer ugotovil, da le-ta ni predložil potrdila Carinske uprave in da ni parafiral vseh strani vzorčne pogodbe. Ker pa naročnik prej opisanega ni štel kot izločilna pogoja, je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 11.05.2004), v katerem ugotavlja, da je naročnik v 4. točki VII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval predložitev potrdila o poravnanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah (potrdilo o plačanih carinskih dajatvah) ali poslovnih obveznosti v skladu s predpisi. V isti točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik še zapisal, da je potrebno priložiti potrdila v originalu in da le-ta izdaja Davčna uprava RS in Carinski urad RS.
V 7. točki VII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik zahteval, da se ponudniki strinjajo z vsebino vzorčne pogodbe. V dokaz slednjega je naročnik v 7. točki X. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval izpolnjen in parafiran vzorec pogodbe.
Na odpiranju ponudb dne 03.05.2004 je naročnik ugotovil, da ena izmed 5 ponudb, to je ponudba izbranega ponudnika, ni popolna, ker ji je manjkalo potrdilo o plačanih carinskih dajatvah in ker vzorčna pogodba ni bila parafirana na vseh straneh.
Čeprav naročnik navedenih pomanjkljivosti iz ponudbe izbranega ponudnika ni upošteval kot izločilna pogoja, bi to moral storiti, saj je takšne pogoje postavil sam, ponudniki pa so jim morali slediti. Za nobenega od dokumentov iz VII. in X. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni bila dana opcija v tem smislu, da bi se ponudnik lahko sam odločil, ali bodo listino predložili ali ne. Takšno ravnanje naročnika pomeni neenakopravno oz. diskriminatorno obravnavanje ponudnikov, saj je naročnik z opisanim preferiral izbranega ponudnika.
Prvi vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteva vračilo plačane takse.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 12.05.2004), v katerem navaja, da je od naročnika prejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je bilo predmetno javno naročilo oddano izbranemu ponudniku, čeprav iz sklepa izhaja, da slednji ni oddal popolne ponudbe. Izbrani ponudnik namreč ni predložil potrdila Carinske uprave o poravnanih carinskih obveznostih, ravno tako tudi ni parafiral vzorca pogodbe na vseh straneh. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako v nasprotju z zapisnikom o odpiranju ponudb, saj iz le-tega jasno izhaja, da ravno izbrani ponudnik ni izpolnil vseh zahtev naročnika. Naročnik je s tem, ko je kot najugodnejšega izbral izbranega ponudnika, neupravičeno diskriminiral ostale ponudnike in jih s tem postavil v neenakopraven položaj.
Prvi vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva sprejetja odločitve dalje.

Naročnik je dne 28.05.2004 sprejel sklep št. 14-jn-5/04, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Istega dne je naročnik sprejel sklep z isto številko, s katerim je zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.
Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil revizijski zahtevek prvega vlagatelja, najprej ugotavlja, da v kolikor je njegov zahtevek naperjen zoper celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila, je le-ta že prepozen in ga je kot takšnega potrebno zavreči.
Dalje je naročnik v obeh zgoraj navedenih sklepih navedel enake ugotovitve, ki jih Državna revizijska komisija povzema v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Naročnik navaja, da je na predmetni javni razpis prispelo pet ponudb. Naročnik je na odpiranju ponudb pri ponudbi izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta ni predložil potrdila Carinske uprave in da vzorec pogodbe, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni parafiran na vseh straneh, zaradi česar je ponudbo izbranega ponudnika, označil kot nepopolno, ne pa tudi kot nepravilno. Navzoči predstavniki ponudnikov na postopek odpiranja niso imeli nobenih pripomb. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika označil kot pravilno, kljub opisanim pomanjkljivostim. Navedenih pogojev naročnik ni smatral za obvezne izločilne pogoje, ob upoštevanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe pa je bila ponudba izbranega ponudnika najugodnejša.
V skladu z 41. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Naročnik v konkretnem primeru v objavi javnega razpisa ni izrecno navedel, da sodita predložitev ustreznega potrdila Carinske uprave Republike Slovenije kot tudi njegova zahteva po parafiranju vzorčne pogodbe med tiste obvezne pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolniti, da bi se štela njihova ponudba kot pravilna. Oba navedena pogoja pa tudi po samem zakonu ne predstavljata obveznih pogojev, ki jih morajo ponudniki izpolniti in dokazati.
Iz III. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izhaja, da ponudniki pripravijo ponudbeno dokumentacijo tako, da iz razpisne dokumentacije uporabijo ponudbeni del, ki ga dopolnijo s podatki in mu predložijo zahtevana potrdila ter da mora za pravilnost ponudbe ponudnik predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po vrstnem redu ponudbenega dela razpisne dokumentacije (OBR-1 do OBR-2, z vsemi zahtevanimi prilogami in izjavami). Med navedenimi obrazci ni bilo obrazca za potrdilo o plačanih carinskih obveznostih. Pod točko 3 ponudbenega dela razpisne dokumentacije je naročnik ravno tako navedel potrebna dokazila za ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov, med njimi pa ni navedenega potrdila Carinske uprave Republike Slovenije. Nikjer v razpisni dokumentaciji pa tudi ni navedeno, da mora biti vzorec pogodbe parafiran na vsaki strani, temveč je zahtevano le, da se ponudnik strinja z vsebino pogodbe in da mora v ta namen predložiti izpolnjen in parafiran vzorec pogodbe.
Naročnik je (samo) v sklepu, s katerim je zavrnil revizijski zahtevek prvega vlagatelja, še zapisal, da je sklicevanje (prvega) vlagatelja na vsebino VII. in X. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe neutemeljeno, saj je vsebina navedenih členov v nasprotju III. člena istih navodil, v nasprotju z vsebino ponudbenega dela razpisne dokumentacije in nenazadnje tudi v nasprotju z vsebino objavljenih pogojev javnega razpisa, saj v le-teh ni navedeno, da se bo za pravilno ponudbo smatrala le tista ponudba, ki bo poleg ostalih vsebovala tudi obravnavana pogoja, ki ju izbrani ponudnik ni izpolnil.
Glede na navedeno je odločitev naročnika o tem, da navedenih pogojev ne gre upoštevati kot obvezne izločilne pogoje, pravilna in zakonita.

Naročnik je prvega in drugega vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporočita, ali bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 02.06.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Prvi vlagatelj ponavlja navedbe iz revizijskega zahtevka in še navaja, da je bilo na odpiranju ponudb ugotovljeno, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, s čimer se je prvi vlagatelj strinjal. Da pa naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bo izločil, prvi vlagatelj ni mogel vedeti, saj je za to izvedel šele s prejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Prvi vlagatelj dalje navaja, da naročnik, v objavi predmetnega javnega razpisa, pogojev ni navedel, pač pa zgolj zapisal: "Poleg splošnih pogojev v členih 41 do 43, še dodatni pogoji, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji". Prvi vlagatelj ugotavlja, da se je naročnik v obrazložitvi sklepa, s katerim je njegov zahtevek za revizijo zavrnil, pohvalil z dejstvom, da je sestavil razpisno dokumentacijo, ki je v nasprotju sama s seboj.
Vlagatelj zaključuje, da se je naročnik očitno odločil, da bo izbral izbranega ponudnika.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 31.05.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Prvi in drugi vlagatelj imata kot ponudnika, ki sta oddala ponudbi, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi jima lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevkih navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in sta upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Dejansko stanje v obravnavani zadevi med strankami ni sporno. Oba vlagatelja kot tudi naročnik so si edini v tem, da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil potrdila Carinske uprave Republike Slovenije o plačanih carinskih dajatvah in da vzorca pogodbe ni parafiral na vseh straneh.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je naročnik ob opisanem dejanskem stanju ravnal pravilno in v skladu z zakonom s tem, ko je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" (Državna revizijska komisija na tem mestu opozarja naročnika, da ZJN-1 pojma "popolna ponudba" ne pozna) tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba oziroma prijava (ne)pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v VII. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjenih pogojev in med njimi v 4. točki zahteval "POTRDILO, da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve (potrdilo o plačanih carinskih dajatvah) ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi. Priložiti potrdili v originalu, izda jih Davčna uprava RS in Carinski urad RS.". Naročnik je v VII. členu navodil ponudnike izrecno opozoril, da bo priznal usposobljenost in sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje iz tega člena. Iz X. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe dalje izhaja, da so morali ponudniki, kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz VII. člena navodil, predložiti med drugim tudi (točka 4) "potrdilo, da je poravnal davke prispevke in druge obvezne dajatve (plačane carinske dajatve) ali poslovne obveznosti zapadle do dneva dviga potrdila, ki ga izdajata pristojni davčni urad in carinska uprava; potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni.".
Iz dikcije zgoraj navedenih navodil izhaja, da je naročnik v 4. točki obeh zgoraj navedenih členov od ponudnikov zahteval tako potrdilo Davčne uprave RS, da je ponudnik poravnal vse davke in prispevke, določene z zakonom (ki so ga priložili vsi ponudniki), kot tudi potrdilo Carinskega uprave RS o plačanih carinskih dajatvah (ki so ga predložili vsi ponudniki razen izbranega ponudnika).

Naročnik je v tretjem odstavku III. člena zapisal, da ponudnik pripravi ponudbeno dokumentacijo javnega naročila tako, da iz razpisne dokumentacije uporabi ponudbeni del, ki ga dopolni s podatki in mu predloži vsa zahtevana potrdila. Naročnik je v istem členu izrecno opozoril ponudnike, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po vrstnem redu ponudbenega dela razpisne dokumentacije (OBR-1 do OBR-2 z vsemi zahtevanimi prilogami in izjavami).

Zahteva iz 4. točke VII. člena (in iz 4. točke X. člena) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe predstavlja pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.
V skladu z ZJN-1 sme naročnik poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1 - Pogoji za priznanje sposobnosti) v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti (5. točka četrtega odstavka in 5. točka petega odstavka 42. člena ZJN-1). Izpolnjevanje obveznih in drugih pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se v postopku oddaje javnega naročila dokazuje z listinskimi ali drugimi dokazi, in sicer na takšen način ter v takšni obliki, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.
Naročnikova zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako že vnaprej preprečiti možne zlorabe. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, naročnikove zahteve pa vežejo tudi le-tega skozi celoten postopek oddaje javnega naročila.




Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnik sporno zahtevo zapisal dovolj jasno in razumljivo, kljub temu, da naročnik v zvezi s slednjo v razpisno dokumentacijo ni vključil posebnega obrazca, kar nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da so jo razumeli vsi ponudniki (ki so v svojih ponudbah predložili tudi sporno potrdilo) razen izbranega ponudnika.

Razpisno dokumentacijo so v obravnavanem primeru sestavljala tako Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, kot tudi tehnični del (iz katerega je izhajal podroben opis predmeta javnega naročila) in tako imenovani "ponudbeni del", ki so ga sestavljali obrazci, ki jih je naročnik vključil v le-to.
Ker v določilih ZJN-1 ni najti nobene pravne podlage, ki bi omogočala in/ali dovoljevala razlikovanje med zahtevami oz. pogoji, ki so postavljeni v različnih delih razpisne dokumentacije, naročnikova trditev, da obravnavani pogoj iz njegovih navodil ni bil določen kot izločilni pogoj (kljub temu torej, da je naročnik izrecno zapisal, da morajo ponudniki izpolniti vse pogoje iz VII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in med njimi tudi sporno zahtevo), ker za le-tega naročnik v ponudbeni del razpisne dokumentacije ni vključil posebnega obrazca (k čemur ga ZJN-1 niti ne zavezuje), ne vzdrži revizijske presoje. Naročnik pa v obravnavanem primeru svojo izbiro ponudnika opravičuje tudi z lastno kršitvijo določil ZJN-1 (in sicer 41. člena ZJN-1) oziroma z dejstvom, da predmetnega pogoja ni zapisal tudi v objavo javnega razpisa. Kot sicer pravilno ugotavlja naročnik, ga ZJN-1 v 41. členu zavezuje, da mora (že) v objavi javnega razpisa (in v razpisni dokumentaciji) navesti pogoje, določene v podpoglavju 2.6, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa ni navedel pogojev, ki bi jih morali izpolnjevati ponudniki že v času oddaje ponudbe, pač pa je zapisal le, da so (ti) pogoji navedeni v razpisni dokumentaciji.

V obravnavanem primeru je torej naročnik pogoje zapisal v VII. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V zadnjem odstavku obravnavanega člena je izrecno navedeno, da so tam navedene zahteve naročnika pogoji, zaradi česar so morali ponudniki izpolniti vse zahtevane pogoje iz tega člena in med njimi predložiti tudi potrdilo Davčne uprave RS o poravnanih davkih in prispevkih in potrdilo Carinske uprave RS o plačanih carinskih dajatvah. (točka 4). Ponudniki so v skladu s pravili razpisne dokumentacije izpolnjevanje pogojev iz VII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe dokazovali s predložitvijo listinskih dokazov, ki jih je naročnik navedel v X. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik izrecno zapisal, da mora ponudnik kot dokazilo, s katerim dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz VII. člena teh navodil, predložiti vrsto listin, med njimi tudi sporno potrdilo.
Naročnik je ponudnike tudi opozoril (na dveh mestih v III. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), da morajo (za pravilnost ponudbe) predložiti vsa zahtevana potrdila. Med le-ta pa nedvomno sodi tudi potrdilo Carinske uprave RS o plačanih carinskih dajatvah, torej potrdilo, ki ga je naročnik, kot enega izmed pogojev zahteval v 4. točki VII. in X. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi vlagateljema v tem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. Kot že zapisano v tem sklepu, ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Ker v obravnavanem primeru ponudba izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.
Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Sprejeti stališče, po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje (in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije) odločal in/ali določal, kdaj se šteje določena ponudba za pravilno (in pri tem naknadno določal, kateri od vnaprej postavljenih pogojev ni (več) izločilni pogoj), pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika kot nepravilne ni izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da je trditev obeh vlagateljev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, utemeljena. Glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikov sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi predhodno navedenega ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, so ostale zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na (ne)pravilnost tudi drugih elementov ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz razpisne dokumentacije, brezpredmetne, saj na odločitev ne morejo vplivati, zato se Državna revizijska komisija, ob upoštevanju načela hitrosti (prvi in tretji odstavek 3. člena ZRPJN), o njih ni izrekala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer povračilo plačilo takse v višini 100.000,00 SIT.
Ker je prvi vlagatelj z revizijskim zahtevkom uspel je Državna revizijska komisija skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, v višini plačane takse (100.000,00 SIT), in sicer z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva sprejetja odločitve dalje.
Ker je prvi vlagatelj z revizijskim zahtevkom uspel je Državna revizijska komisija skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.06.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Javno podjetje Komunala Črnomelj, Belokranjska c. 24, Črnomelj
- ATRIK d.o.o., Litijska 261, Ljubljana-Dobrunje
- AC INTERCAR, Baragova ulica 5, Ljubljana
- KOSTAK d.d., Leskovškova cesta 2a, Krško
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana