018-129/04 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, člana Francija Kodela kot poročevalca in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo električne energije za potrebe Mestne občine Ljubljana za leto 2004 in 2005 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Elektro prodaja d.o.o., Preradovičeva 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.6.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi ter se delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo električne energije za potrebe Mestne občine Ljubljana za leto 2004 in 2005, objavljen v Uradnem listu RS, 38/04, z dne 16.4.2004, pod štev. objave Ob-9674, in sicer se razveljavi pogoj v točki 3.7.11.2 razpisne dokumentacije. Naročnik dopolni razpisno dokumentacijo v razveljavljenem delu ter uskladi ocenjeno vrednost javnega naročila z njegovo dejansko vrednostjo in objavi nov rok za oddajo ponudb na način, kot je bil objavljen razpis.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 38/04, z dne 16.4.2004, pod štev. objave Ob-9674, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo električne energije za potrebe Mestne občine Ljubljana za leto 2004 in 2005.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 13.5.2004, vlagatelj navaja, da naročnik v točki 3.7.11.2 razpisne dokumentacije zahteva reference (dokazila in izjava), da je v preteklih 2 letih izvedel vsaj 3 podobne dobave električne energije, ki so individualno dosegle najmanj polovičen razpisan nivo oddaje izražene v kWh ter ceni enakovredni razpisu. Omenjena zahteva po vlagateljevem prepričanju ni upravičena iz naslednjih razlogov:
1. Vlagatelj navaja, da je naročnik je v sklop 1 združil 320 odjemnim mest, v sklop 2 pa 152 odjemnih mest, od ponudnika pa zahteva, da priloži dokazila za tri dobave električne energije, ki so individualno dosegle najmanj polovičen razpisan nivo. Vlagatelj opozarja, da odjemalcev, ki individualno dosegajo polovico ocenjene količine, predvsem pa vrednosti (ki je po trditvah vlagatelja cca. 1 ,5 x večja od tržne) ni veliko ter meni, da iz dokazil (originalno potrjenih referenc s strani potrošnikov) ne bi bila vidna ekonomsko-finančna, tehnična ali kadrovska sposobnost za uspešno izvedbo dobave električne energije iz razpisne dokumentacije.
2. Vlagatelj dalje navaja, da so se pogoji na trgu z električno energijo v zadnjih dveh letih bistveno spremenili ter meni, da dokazila, kjer naj bi bila cena enakovredna ceni v razpisu, niso sprejemljiva.
3. Vlagatelj tudi meni, da je cena kWh v sklopu 2 skoraj cca. 1,5 x večja od tržne vrednosti ter da bi bil zato izločen, saj cena iz dokazil ne bi bila enakovredna ceni v razpisu. Omenjena zahteva je po vlagateljevem mnenju tudi v nasprotju s 4. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik v točki 3.7.11.5 razpisne dokumentacije zahteva originalno poslovno poročilo, iz katerega je razvidno, da je povprečni letni promet ponudnika v zadnjih 3 letih v višini najmanj 1,25 x vrednosti javnega naročila. Z omenjeno zahtevo je naročnik po vlagateljevem prepričanju želel izločiti vse nove dobavitelje električne energije, saj takšni zahtevi lahko zadovoljijo samo dobavitelji električne energije upravičenim odjemalcem, ki so v letu 2001 opravljali drugo dejavnost. Omenjena zahteva po vlagateljevem mnenju tudi ni upravičena, ker se iz dokazil v točki 3.7.11.5 razpisne dokumentacije ne more ugotoviti, ali ponudnik ustreza zahtevam glede ekonomsko finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti. Vlagatelj tudi opozarja, da Energetski zakon (Ur.l. RS, štev. 79/99 in 8/00 - v nadaljevanju: Energetski zakon) sicer dovoljuje dobaviteljem električne energije, da od oktobra 2001 dalje oskrbujejo upravičene odjemalce z električno energijo, da pa so bili dejanski pogoji (podzakonski akti) za trgovanje z električno energijo z upravičenimi odjemalci omogočeni šele v letu 2002. Iz navedenega je po vlagateljevem mnenju razvidno, da pogojem v razpisni dokumentaciji ustrezajo samo tista podjetja, ki so se že pred uveljavitvijo Energetskega zakona ukvarjala z drugo dejavnostjo kot je dobava električne energije upravičenim odjemalce, na kar se nanaša razpis. Vlagatelj opozarja tudi, da je ocenjena vrednost javnega naročila za sklop 2 skoraj cca. 1,5 x višja od tržne vrednosti za predvideno količino električne energije v enem letu ter meni, da je to neupravičena uporaba omejitvenega postopka. Iz vsega navedenega po vlagateljevem mnenju izhaja, da je naročnik kršil 4. člen, 1. odstavek 5. člena in 2. odstavek 7. člena ZJN-1.
Vlagatelj predlaga, da naročnik pogoje, navedene v točkah 3.7.11.2 in 3.7.11.5 razpisne dokumentacije izloči oziroma spremeni, vlagatelju pa povrne stroške revizijskega postopka, in sicer: za zahtevek za revizijo 2000 točk, za takso za revizijo 100.000,00 SIT, 2% za materialne stroške (PTT, papir, stroški bančnega poslovanja) + 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, štev. 310-1/2003-29, z dne 26.5.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi omenjenega sklepa naročnik v zvezi z očitki, ki zadevajo pogoj iz točke 3.7.11.2 razpisne dokumentacije, navaja, da res zahteva, da vsak ponudnik, za vsakega od obeh sklopov posamezno, z referencami izkaže, da je v zadnjih dveh letih izvedel vsaj 3 dobave, ki so individualno dosegle najmanj polovičen razpisan nivo oddaje: 1.) izražene v kWh (naročnik navaja, da ponudnik z izpolnitvijo tega /tehnološkega/ pogoja dokazuje, da je usposobljen za dobavo količine električne energije zahtevane v razpisu - s tem dokazuje rezervacijo proizvodnih in distribucijskih kapacitet) ter 2.) ceni enakovredni razpisu (naročnik navaja, da ponudnik z izpolnitvijo tega /finančnega/ pogoja dokazuje, da je finančno sposoben za dobavo zahtevane količine energije izražene v SIT, saj tako dokazuje svojo kredibilnost na trgu energije oziroma mu dobavitelji in kupci zaupajo zahtevano vrednost.
Naročnik pojasnjuje, da so v sklop 1 združena odjemna mesta s katerimi se napaja javna razsvetljava v Mestni občini Ljubljana ter da je porabnike javne razsvetljave združil v en sklop, ker je poraba električne energije pri teh porabnikih specifična - javna razsvetljava preko dneva nima porabe, luči (porabniki) se prižgejo v večernem času in gorijo celo noč, ta poraba v nočnem času vse dni v letu pa je ugodna za prodajalca električne energije, saj stalnih nočnih porabnikov ni prav veliko. Naročnik pojasnjuje, da je iz tega razloga v razpisu zahteval ponudbo z enotno ceno za te porabnike in glede na obseg odjema pričakuje ugodno ponudbo. Naročnik tudi opozarja, da je javna razsvetljava izbirna gospodarska javna služba, ki je določena z Odlokom o gospodarskih javnih službah (Ur.l.RS, štev. 101/00) ter da naročnik z osvetlitvijo javnih površin zagotavlja prometno varnost vseh udeležencev v prometu, velikega pomena pa je predvsem za osebno varnost vseh občanov v nočnem času. Naročnik je prepričan, da mora iz navedenih razlogov za dobavo električne energije za sklop 1 zagotoviti dobavitelja, ki bo sposoben z največjo varnostjo zagotoviti naročeno količino električne energije, kar lahko dokazuje z referencami, ki so zahtevane pod točko 3.7.11.2 razpisne dokumentacije. Naročnik je prepričan, da so tri reference iz zadnjih dveh let, ki so individualno dosegle polovičen razpisan nivo oddaje, v konkretnem primeru utemeljeno zahtevane, saj je neprekinjena dobava električne energije bistvenega pomena za zagotavljanje osebne varnosti in premoženja občanov.
V zvezi s sklopom 2 naročnik pojasnjuje, da je v ta sklop vključenih 152 odjemnih mest - javnih zavodov in objektov mestne uprave, ki so porabniki električne energije tekom celega dneva ter da je za normalno delovanje le-teh nujno potrebna kakovostna in neprekinjena preskrba z električno energijo, zaradi česar mora naročnik tudi za sklop 2 zagotoviti dobavitelja, ki bo sposoben kakovostno in neprekinjeno zagotoviti naročeno količino električne energije, kar lahko ponudnik dokazuje tudi z referencami, kot so zahtevane pod točko 3.7.11.2 razpisne dokumentacije.
V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na pogoj iz točke 3.7.11.5 razpisne dokumentacije, naročnik navaja, da ima v skladu z 42.a členom ZJN-1 pravico zahtevati od ponudnikov dokazila za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih sposobnosti, v obsegu ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila ter da zakon z navedenim členom daje naročniku pravico, da od ponudnika zahteva dokazila, s katerimi bo izkazal svojo sposobnost kvalitetne izvedbe naročila, hkrati pa naročniku preko tega nalaga tudi odgovornost, da bo na podlagi zahtevanih objektivnih in za vse ponudnike enakih pogojev in meril izbral ponudnika, ki bo zagotovil kvalitetno in pravočasno izvedbo naročila. Naročnik trdi, da bo vzporedno s tem z izborom najugodnejšega ponudnika zagotovil tudi gospodarno porabo proračunskih sredstev, pri čemer je vsak ponudnik pri določitvi ponujene cene popolnoma svoboden. Naročnik ponovno poudarja, da je izvedba predmetnega naročila širšega družbenega pomena in povezana z zagotavljanjem širše družbene varnosti ter da je zato njegova dolžnost, da postavi pogoje, ki bodo zagotavljali zanesljivo in nemoteno dobavo električne energije.
Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 31.5.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 3.6.2004 na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-129/04-25-1080, z dne 10.6.2004 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje pisna pojasnila. Naročnik je zaprošena pojasnila posredoval v svojem dopisu, štev. 310-1/03-31, z dne 16.6.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17.6.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V obravnavanem primeru je morala Državna revizijska komisija odločati o tem, ali sta pogoja, ki jih je naročnik določil v točkah 3.7.11.2 in 3.7.11.5 poglavja 3.7. razpisne dokumentacije ("Obvezni pogoji - dokazila za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti za izvedbo javnega naročila") določena v skladu z določili ZJN-1.

ZJN-1 v 10. točki 3. člena (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov) določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Natančneje so pogoji urejeni v poglavju 2.6. (Pogoji za priznanje sposobnosti) - členi 41. do 44 ZJN-1. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, izpolnjevanje pogojev pa se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki (41. člen ZJN-1). Poleg obveznih pogojev, ki so določeni že v samem zakonu (1., 2. in 3. odstavek 42. člena ZJN-1) lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (4. odstavek 42. člena in 42. a člen ZJN-1).

Naročnik je v obravnavanem primeru pod točko 3.7.11.2 poglavja 3.7. razpisne dokumentacije med drugimi pogoji na podlagi katerih bo ugotavljal sposobnost in usposobljenost posameznega ponudnika zahteval tudi "â?? Reference (dokazila in izjava, da je v preteklih 2 letih izvedel vsaj 3 podobne dobave električne energije, ki (so) individualno dosegli najmanj polovičen razpisan nivo oddaje izražene v kWh ter ceni enakovredni razpisu)", kot dokazilo o izpolnjevanju omenjenega pogoja pa originalno potrjene reference s strani naročnikov (izpolnjen obrazec Priloga 3.7.11.2 - "Referenčna lista - lista strokovnih priporočil").

Navedeni pogoj je potrebno obravnavati kot enega izmed izbirnih pogojev v smislu 42. a člena ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti). Tam primeroma naštete pogoje lahko naročnik določi po svoji presoji, vendar je pri tem dolžan upoštevati zahtevo, da pogoji ne smejo biti neupravičeno diskriminatorni. V skladu z zakonom posameznemu pogoju ni mogoče očitati, da je neupravičeno diskriminatoren takrat, kadar je določen "â?? v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila" (1. odstavek 42. a člena ZJN-1).

Kar zadeva sporni pogoj iz točke 3.7.11.2 razpisne dokumentacije, je naročnik v revizijskem postopku pojasnil, da je kot javni naročnik dolžan izbrati dobavitelja, ki bo sposoben zagotoviti neprekinjeno dobavo naročene količine električne energije tako za porabnike v sklopu 1 (javna razsvetljava) kot tudi v sklopu 2 (javni zavodi in objekti mestne uprave). Potrebo po pogoju, ki zahteva predložitev treh referenc iz zadnjih dveh let, ki so individualno (tako po količini kot tudi po ceni) dosegle polovičen razpisan nivo oddaje, naročnik utemeljuje s trditvijo, da je neprekinjena dobava električne energije bistvenega pomena za zagotavljanje osebne varnosti in premoženja občanov (sklop 1) ter normalno delovanje objektov javnih zavodov in mestne uprave (sklop 2). Pogoj, ki zahteva predložitev referenc, kot so zahtevane pod točko 3.7.11.2, je po naročnikovem mnenju predvsem zagotovilo o tem, da bo izbral dobavitelja, ki bo sposoben z največjo varnostjo zagotoviti naročeno količino električne energije, sporni pogoj pa je po naročnikovem prepričanju tudi sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila ter kot tak skladen z zahtevami ZJN-1.

Po preučitvi razpisne dokumentacije kot celote Državna revizijska komisija ugotavlja, da le-ta ne potrjuje spredaj navedenega naročnikovega stališča v delu, ki zahteva reference o opravljenih dobavah po "ceni enakovredni razpisu". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pogoj iz točke 3.7.11.2 razpisne dokumentacije postavil nejasno in dvoumno. Naročnik pri oblikovanju navedenega pogoja ni podal jasne razlage, kaj se pod pojmom "ceni enakovredni razpisu" dejansko upošteva in katere vrednosti morajo ponudniki v predložitvi referenc (dokazila in izjava) izkazovati, da dosežejo sporni pogoj. Glede na navedeno je pogoj oblikovan dvoumno in nejasno, zaradi česar tudi omogoča različne razlage. Sporni pogoj zaradi nejasnosti posledično prepušča oceno izpolnjevanja pogoja zgolj naročnikovi subjektivni oceni. Prav tako gre pritrditi vlagatelju v delu kjer navaja, da je naročnikov pogoj iz točke 3.7.11.2 razpisne dokumentacije v sklopu 2 (pogoj na katerega se vežejo reference) določen nedopustno visoko glede na dejansko tržno vrednost javnega naročila. Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku nedvoumno ugotovila, da je naročnik pogoj oblikoval in vezal na previsoko ocenjeno vrednost javnega naročila (pisna pojasnila naročnika, štev. 310-1/03-31, z dne 16.6.2004). Naročnik je v točki 3.1 na strani 14 razpisne dokumentacije določil ocenjeno vrednost vrednosti za sklopa 2 v višini 427.6000.000,00 SIT, v obrazcu ponudbe v delu za sklop 2 pa navedel skupno količino 17.249.990,50 kWh. Vrednost prej navedene količine, ki je predmet javnega naročila v sklopu 2, je po trenutno veljavnih cenah za cca 200.000.000,00 SIT nižja ko je ocenjena vrednost javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vrednost javnega naročila, na katerega je vezal tudi pogoje za udeležbo iz točke 3.7.11.2 razpisne dokumentacije, postavil previsoko glede na dejanske količine, ki so predmet javnega naročila. ZJN-1 v 1. odstavku 42. a člena določa, da lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Ker je naročnik v obravnavanem primeru pogoj iz točke 3.7.11.2 razpisne dokumentacije po vsebini vezal na ocenjeno vrednost javnega naročila, ki je nominalno višja od njegove dejanske vrednosti, je sporni pogoj nesorazmeren z obsegom javnega naročila ter kot tak določen v nasprotju s 1. odstavkom 42. a člena ZJN-1. Izpodbijani pogoj je tako zgolj navidezno nizek (... "ceni enakovredni razpisu"), dejansko pa je prag za izpolnjevanje pogoja nesorazmerno višji.

Kar zadeva drugi sporni pogoj iz točke 3.7.11.5 razpisne dokumentacije, v kateri naročnik zahteva predložitev poslovnega poročila, "â?? iz katerega je razvidno, da je povprečni letni promet ponudnika v zadnjih treh letih v višini najmanj 1,25 x vrednosti javnega naročila", Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljevi očitki naročniku (iz smiselno enakih razlogov kot zgoraj) delno utemeljeni, kolikor se nanašajo na interpretacijo pojma "vrednost javnega naročila". Izpodbijani pogoj iz točke 3.7.11.5 razpisne dokumentacije je potrebno interpretirati v skladu z realno ocenjeno vrednostjo predmetnega javnega naročila. V preostalem so vlagateljevi očitki naročniku neutemeljeni. Iz vsebine spornega pogoja je namreč razbrati, da gre za tipičen finančni pogoj, ki ni neposredno povezan s samim predmetom javnega naročila (v zahtevi ni navedeno, da mora biti letni promet v določeni višini ustvarjen iz dejavnosti trgovanja z električno energijo), ampak se nanaša na ponudnikovo finančno stanje in s katerim se dokazuje njegovo (finančno) usposobljenost za izvedbo predmeta javnega naročila. Navedeni pogoj lahko izpolni vsak ponudnik, ki je ustvaril povprečni letni promet v zahtevani vrednosti (t.j. v višini 1,25 x vrednosti javnega naročila), in sicer ne glede na to, s katerimi dejavnostmi je ta promet ustvaril. Ob opisanem Državna revizijska komisija (glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani vlagatelja) ne more pritrditi vlagatelju v tem, da je pogoj iz točke 3.7.11.5 razpisne dokumentacije določen v nasprotju 4. členom (Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev), 1. odstavkom 5. člena (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) in 2. odstavkom 7. člena (Načelo enakopravnosti ponudnikov) ZJN-1.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V skladu s 3. odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral zato razpisno dokumentacijo v razveljavljenem delu ustrezno dopolniti, pri čemer bo moral spremeniti tudi ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila oziroma jo uskladiti z njegovo dejansko (realno) vrednostjo. Naročnik bo moral tudi objaviti nov rok za oddajo ponudb, in sicer na enak način, kot je bil objavljen predmetni javni razpis.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je skladno 3. odstavkom 22. člena ZRPJN stroške odmerila po priglašenih stroških glede na veljavno odvetniško tarifo, pri čemer je upoštevala priglašene in opredeljene stroške vlagatelja, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne, ker vlagatelja v revizijskem postopku ni zastopala oseba, ki ima pravico do povračila stroškov v skladu z zakonom in odvetniško tarifo (Uradni list RS, štev. 67/03).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 19.6.2004


Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana
- Elektro prodaja d.o.o., Preradovičeva 10, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran