018-128/04 Univerza v Mariboru

Številka: 018-128/04-24-1098

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZS, Založništvo in trgovina d.d., Letališka cesta 30, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 14.06.2004

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za I. sklop - pisarniški material in II. sklop - tonerji, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 01_2004/05-ČL-JN, z dne 02.04.2004.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 13/03, z dne 07.02.2003, pod številko objave Ob-87295, objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo naročila po omejenem postopku za dobavo pisarniškega materiala.

Naročnik je v drugi fazi omejenega postopka v skladu z 69. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) z dopisom, št. 024/2004-613-ST, z dne13.02.2004, pozval ponudnike, ki jim je bila priznana sposobnost, da predložijo ponudbe za dobavo pisarniškega materiala (trije sklopi). Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 01_2004/05_ČL-JN, z dne 15.03.2004, je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi.

Vlagatelj je naročniku posredoval dopis: "Zahteva za vpogled v razpisno dokumentacijo", z dne 15.03.2004, na katerega je naročnik odgovoril z dopisom, št. 518-SO, z dne 23.03.2004.

Naročnik je dne 02.04.2004 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 01_2004/05-ČL-JN, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za I. sklop (pisarniški material) in II. sklop (tonerji) izbral podjetje MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) medtem, ko je vlagatelj bil izbran kot najugodnejši ponudnik za III. sklop (papir za fotokopirne stroje in tiskalnike). Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.04.2004, zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila ter vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je z dopisom, št. 044/2004-613-ST, z dne 29.04.2004, vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v katerem tudi navaja, da mu ne more dovoliti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, ker tretji odstavek 78. člena ZJN-1 določa, da se lahko zavrne zahteva za dodatno obrazložitev, če bi bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi se lahko s tem razkrila poslovna skrivnost ponudnika.

Vlagatelj je dne 11.05.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb izhaja, da se v določenih segmentih cene obeh ponudnikov močno razlikujeta. Razloga sta lahko le dva, in sicer: nerazumno nizka cena posameznega artikla in neupoštevanje merskih enot artiklov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj nadaljuje, da se ponudniki poslužujejo takšnih prijemov in zavestno ne upoštevajo merskih enot, pozabijo pri ceni zapisati cel znesek ali pa določijo nerazumno nizko ceno, ki je pri dobavitelju ne morejo nikoli dobiti. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik pri pregledu ponudb zahteval od njega in izbranega ponudnika obrazložitev nerazumno nizkih in nerazumno visokih cen posameznih artiklov za I. in II. sklop. Vlagatelj navaja, da je cene za oba sklopa določil na način, da je nabavno ceno povečal za 2% do 30%. V kolikor naročnik primerja cene vlagatelja in izbranega ponudnika lahko sprejme napačno odločitev, da so vlagateljeve cene visoke, vendar le iz razloga, ker so cene izbranega ponudnika nerazumno nizke (53. člen ZJN-1). Nerazumljivo je namreč, da so cene, ki so določene na opisani način enkrat previsoke, drugič pa prenizke. Vlagatelj dodaja, da izbrani ponudnik ponuja cene, ki so nižje od nabavnih cen ponujenih artiklov s čemer spravlja vlagatelja v neenakopraven položaj. Naročniku bi se moral porajati dvom o možnosti izvedbe javnega naročila s strani izbranega ponudnika. Načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), kot dolžnost skrbnega poslovanja zahteva, da se v primeru, ko so pri določenih postavkah med ponudbami večje razlike v cenah, s pomočjo pojasnil ugotovi oziroma razjasni dejansko stanje, lahko pa se uporabi institut neobičajno nizke cene. Nizka cena je eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe in pravo javnih naročil je na splošno ne prepoveduje. Po konkurenčnem pravu je tako zniževanje kakor tudi zviševanje cen načeloma stvar tržne svobode. V določenih izjemnih okoliščinah pa je lahko nizka cena posledica protipravnega ravnanja ponudnika in predstavlja dejanje nelojalne konkurence, ki jo konkurenčno pravo prepoveduje. Vlagatelj zatrjuje, da tako naročnik ni uporabil vseh možnosti, katere bi mu omogočile preveriti vlagateljeve navedbe. Naročnik je bil na nekorektnost in nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika opozorjen s strani vlagatelja, vendar navedb ni želel upoštevati ali vsaj preveriti. Vlagatelj nadaljuje, da je na primer pri artiklu št. 80 iz seznama pisarniškega materiala ponudbeno ceno oblikoval na način, da je nabavno ceno povečal za 5%, kar pa je po naročnikovem mnenju, ob primerjavi s ponudbeno ceno izbranega ponudnika, nerazumno visoka cena. Pri sklopu tonerji pa je bila ponudbena cena določena na način, da je bila nabavna cena povečana za 3% do 8%. To pomeni, da je izbrani ponudnik tonerje ponudil pod nabavno ceno. Naročniku se mora porajati dvom o korektnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj za primerjavo prilaga še cenik dobavitelja tiskalnikov in tonerjev. Pri ponudbi za artikel z oznako HP C3903 je nabavna cena 12.502,09 SIT, vlagateljeva ponudbena cena pa je za 3% višja, zato vlagatelj trdi, da ni njegova cena nerazumno visoka, ampak je ponudbena cena izbranega ponudnika pod nabavno ceno.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na izbiro ponudnika za I. in II. sklop in njega izbere kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je z dokumentom, št. 057/2004-613-ST, z dne 27.05.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je glede na določilo drugega odstavka 19. člena ZJN-1 bilo v drugi fazi omejenega postopka edino merilo za izbiro ponudnika cena, zato je po temeljiti analizi ponudb in preverjanju cen na trgu javno naročilo bilo dodeljeno tistemu ponudniku, ki je podal primerno ter cenovno najugodnejšo ponudbo za posamezne sklope. Naročnik nadaljuje, da je pri pregledu ponudb primerjal vse cene obeh ponudb po posameznih sklopih in ugotovil, da se cene obeh ponudnikov pri nekaterih artiklih močno razlikujejo. To pomeni, da so pri posameznih artiklih vlagateljeve cene izredno nizke in cene izbranega ponudnika izredno visoke, pri drugih artiklih pa so cene izbranega ponudnika izredno nizke in vlagateljeve cene izredno visoke. Pri nekaterih artiklih pa so tako vlagateljeve kot tudi cene izbranega ponudnika dokaj usklajene, kar pomeni, da med njimi ni večjih odstopanj. Navedene ugotovitve izhajajo iz temeljite analize cen, ki jih je opravil naročnik, zahtevana pojasnila pa sta podala tudi vlagatelj in izbrani ponudnik. Naročnik dodaja, da je analizo opravil na način, da je vse cene obeh ponudnikov vzporedno primerjal z uporabo računalniškega programa za delo s preglednicami ter s tem tudi odpravil dvom o morebitnem neupoštevanju merskih enot artiklov oziroma o morebiti nepravilno obračunanem davku na dodano vrednost. Naročnik meni, da je s tem odpravil vse dvome o primernosti obeh ponudb in z njunim medsebojnim primerjanjem ugotovil katera izmed njiju je ugodnejša za posamezne sklope. Naročnik nadaljuje, da je cene artiklov, pri katerih so odstopanja največja preverjal na trgu ter ugotovil, da podjetja ne želijo in tudi ne posredujejo svojih nabavnih cen temveč le prodajne, saj so nabavne cene njihova poslovna skrivnost oziroma določanje prodajne marže sodi v njihovo poslovno politiko. Pridobljene prodajne cene na trgu pa so prav tako odstopale od cen, ki sta jih ponudila oba ponudnika. Enkrat so bile te cene primerljive z ugodnejšimi cenami, drugič pa z manj ugodnimi cenami posameznega artikla, seveda pa to velja pri obeh ponudnikih v obe cenovni smeri. Naročnik poudarja, da je pri pisarniškem materialu izbira posamezne vrste artikla na trgu zelo pestra, tako da lahko posamezen dobavitelj na isto povpraševanje poda široko paleto cenovno različnih ponudb za isto vrsto artikla, saj na primer obstajajo kemični svinčniki za ceno 50 SIT pa do več 1000 SIT. Naročnik še dodaja, da je v 1. členu pogodbe za izvedbo predmetnega javnega naročila, ki so jo vsi ponudniki s podpisom in žigom sprejeli, eksplicitno navedeno, da bo izbrani ponudnik blago zaračunaval v skladu s cenami, ki so podane v ponudbeni dokumentaciji in da so te cene fiksne za obdobje enega leta. Glede na navedeno je jasno, da mora izbrani ponudnik zaračunavati blago zgolj po cenah, ki jih je podal v svoji ponudbeni dokumentaciji, ne glede na to, da so te cene morebiti lahko nižje, kot jih lahko dobi pri svojem dobavitelju. V primeru, če izbrani ponudnik ne upošteva cen, ki jih je podal v svoji ponudbeni dokumentaciji pa se lahko naročnik sklicuje na 7. člen pogodbe o izvedbi javnega naročila, kjer so opredeljene obveznosti izvajalca ter na 12. člen pogodbe, kjer so navedeni primeri, v katerih lahko naročnik unovči bančno garancijo za dobro izvedbo posla.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 01.06.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu ponovno povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in trdi, da naročnik ni uporabil vseh možnosti, ki mu jih omogoča zakonodaja, da bi preveril vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevanje neobičajno nizke ponudbene cene izbranega ponudnika. Vlagatelj dodaja, da navajanje, da bo moral izbrani ponudnik dobavljati artikle navedenih cenah (čeprav so nižje od nabavnih) ne vzdrži argumenta, da bo s takim dejanjem povzročil škodo in kršil tržna načela. Navajanje členov pogodbe o izvedbi javnega naročila ni potrebno, saj to ne pomeni, da lahko ponudnik prodaja po cenah, ki so neobičajno nizke. Zaradi navedenega vlagatelj vztraja pri zahtevah iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 060/2004-613-ST, z dne 02.06.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi za I. in II. sklop predmetnega javnega naročila navedel nesorazmerno nizke cene posameznih artiklov, zaradi česar bi jih naročnik moral v skladu s 53. členom ZJN-1 preveriti. Opustitev tega ravnanja pa po vlagateljevem mnenju pomeni tudi kršitev načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).
Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 01.04.2004), je naročnik pri pregledu ponudb za I. in II. sklop ugotovil, da se cene obeh ponudnikov pri posameznih artiklih "močno" razlikujejo. To pomeni, nadaljuje naročnik, da so pri posameznih artiklih cene enega ponudnika "izredno nizke" oziroma cene drugega ponudnika "izredno visoke" ter obratno, kar pomeni, da se "močna nesorazmerja" v cenah pojavljajo tako pri enem kot tudi pri drugem ponudniku. Na osnovi teh ugotovitev je naročnik z dopisom, z dne 26.03.2004, pozval oba ponudnika k dodatnim pojasnilom cen za tiste artikle, kjer je bilo odstopanje cen najvišje. Naročnik je v tem dopisu navedel, da je ponujene cene obeh ponudnikov primerjal s cenami, ki veljajo na trgu in tako iz obeh ponudb izbral artikle, ki najbolj cenovno odstopajo. Naročnik je te artikle vključil v tabelo in od ponudnikov zahteval, da v označenih poljih tabele na kratko pojasnita kaj sta dejansko ponudila (število kosov v zavitku, proizvajalca in druge pomembne informacije, ki utemeljujejo podano ceno).

Iz navedene zahteve naročnika izhaja, da je bilo pri določenih artiklih obeh ponudnikov odstopanje v ceni tolikšno, da se je pri naročniku pojavil dvom v njihovo objektivnost, zato se je odločil, da bo uporabil možnost, ki mu jo daje 53. člen ZJN-1. Navedeni člen ZJN-1 (Neobičajno nizka cena) ureja postopek, ki ga naročnik (lahko) uporabi v primerih, ko oceni, da ponudba posameznega ponudnika vsebuje neobičajno nizko ceno. Iz besedila navedene določbe je razvidno, da zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepustil poslovni presoji naročnika. Odločitev o tem, da bo uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1 je torej v skladu z zakonom prepuščena naročnikovi presoji o tem, ali je posamezna ponudba ob upoštevanju danih okoliščinah posameznega primera takšna, da (v povezavi s cenovnimi postavkami) vzbuja dvom v realno možnost izvedbe javnega cena po ponujeni ceni.
Iz besedila 53. člena ZJN-1 dalje izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Opisani postopek se torej ne nanaša avtomatično na vse ponudnike, ampak je v prvi vrsti namenjen varstvu tistih ponudnikov, katerih ponudbe namerava naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi (po njegovi oceni) nerealno nizke cene. Varstvo teh ponudnikov je v ZJN-1 uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da jim bo naročnik v takšnih primerih dolžan dati možnost, da dokažejo, da njihova ponudba vkljub nizki ceni zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila.

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je dalje razvidno, da se je izbrani ponudnik na naročnikovo zahtevo za dodatna pojasnila odzval z dopisom, z dne 31.03.2003, v katerem je navedel: "V naši ponudbi smo za skupino "Pisarniški" v rubriki ponujeni artikli podrobno navedli oz. opisali izdelke, ki jih ponujamo. V skupini "Tonerji" pa smo ponudili originalne tonerje z oznakami, ki so navedeni v vaši rubriki "Toner za tiskalnik" ob upoštevanji pripomb v rubriki "opombe".
Želimo vas tudi opozoriti, da so cene tiskovin, ki jih ponuja DZS lahko izredno nizke (tudi dampinške) zato, ker so sami tudi proizvajalci (blagovna znamka Alea). Obrazce DZS, mi ne moremo nikoli ponuditi po boljši ceni kot DZS, ker jih od njih kupujemo po za nadaljnjo prodajo.
Kalkulacija ponudbenih cen je bila pripravljena po posameznem sklopu za vse naročnike in glede na ocenjene količine porabe. Dopuščamo možnost, da se posamezne cene lahko nekoliko razlikujejo navzgor ali navzdol od ponudbe drugih ponudnikov, vendar je to stvar naše interne kalkulacije. Pri ponujenih cenah, kot najugodnejši ponudnik stojimo in so veljavne za čas veljavnosti pogodbe v skladu z dano ponudbo."
Vlagatelj pa se je na navedeno naročnikovo zahtevo odzval z dopisom, z dne 31.03.2003, kateremu je priložil izpolnjeno tabelo v kateri je za artikle navedel proizvajalca, število kosov v zavitku in podobne podatke. Pri pojasnilu določitve ponudbene cene za posamezne zahtevane artikle pa je navedel odstotek pribitka na nabavno ceno, ki ga je uporabil pri oblikovanju cene.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se med artikli, za katere je naročnik zahteval pojasnilo od vlagatelja, pri II. sklopu nahaja tudi artikel pod zap. št. 99 z oznako "PHASER 840", ki ima ponudbeno ceno 0 SIT. Vlagatelj je v tabeli pojasnil, da je bil v času priprave ponudbe v ceniku njegovega dobavitelja ta artikel brezplačen, kot priloga drugega artikla. Ob tem je potrebno ugotoviti, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je ta pri I. sklopu pri artiklu pod zap. št. 19 (ki se nanaša na Fakulteto za strojništvo) z oznako "CD-R 80 min/700 MB, 52 x SLIM 1/20" prav tako ponudil ceno 0 SIT, naročnik pa v tabelo, ki je bila priloga njegovemu dopisu, z dne 26.03.2004, s katerim je pozval izbranega ponudnika k dodatnim pojasnilom tega artikla ni navedel, čeprav ponudbena cena ne more biti bolj "nesorazmerno nizka", kot tista, ki je 0 SIT.

Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila pa ne izhaja, da bi naročnik, potem, ko je od izbranega ponudnika in vlagatelja prejel zahtevano obrazložitev, le-to kakorkoli analiziral (preveril) ob upoštevanju prejetih obrazložitev, tako, kot to od njega zahteva določilo prvega odstavka 53. člena ZJN-1. Iz poročila o oddaji javnega naročila, z dne 01.04.2004, je namreč mogoče razbrati zgolj na osnovi prejetih obrazložitev zasnovano ugotovitev naročnika, da oba ponudnika izpolnjujeta pogoje iz razpisne dokumentacije, ne pa tudi, da je naročnik sporne cenovne postavke po prejetih pojasnilih kakorkoli analiziral, preverjal in/ali se do njih vsebinsko opredeljeval.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik (potem, ko se je odločil, da bo s ponudbama izbranega ponudnika in vlagatelja ravnal po postopku, ki ga predvideva določba 53. člena ZJN-1), ni dovolj natančno preveril spornih cenovnih postavk, ampak se je namesto tega zadovoljil samo z dopisoma obeh ponudnikov, ne da bi obenem tudi natančneje analiziral sporne cenovne postavke v luči prejetih obrazložitev.
Kot že zapisano, je odločitev o tem, ali bo uporabil možnost preverjanja (po njegovi oceni "neobičajno" nizke) cene, ki mu jo daje 53. člen ZJN-1, stvar poslovne presoje in odločitve samega naročnika. Če se naročnik v konkretnem primeru odloči, da bo postopal po omenjenem členu, mora pri tem seveda v celoti upoštevati tam zapisana pravila.
V prvem odstavku 53. člena je določeno, da, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Citirano pravilo torej od naročnika zahteva, ne le da opredeli posamezne cenovne postavke, za katere meni, da so v konkretnem primeru "merodajne" ter zanje zahteva obrazložitev, temveč tudi, da te postavke ponovno preveri v luči prejete obrazložitve.

Ob vsem navedenem je potrebno ugotoviti, da naročnik v obravnavanem primeru ni v celoti ravnal tako, kot je to določeno v 53. členu ZJN-1. Ko se je namreč naročnik enkrat odločil, da bo izvedel postopek preverjanja "neobičajno nizke cene", je bil dolžan postopati tako, kot je določeno v citiranem členu. Omenjeni postopek v skladu z zakonom lahko izvede le naročnik, zato je morala Državna revizijska komisija razveljaviti izpodbijano odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika za I. in II. sklop predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 01_2004/05-ČL-JN, z dne 02.04.2004, ter na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotiti, da opravi tudi preostala dejanja, ki jih od njega zahteva določilo 53. člena ZJN-1.

Tudi sicer ima Državna revizijska komisija zgolj kasatorična pooblastila, zato s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila.

Poleg navedenega je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je naročnik s tem ko je primerljive dejanske položaje (ceno 0 SIT) različno obravnaval tudi kršil načelo enakopravnosti (7. člen ZIN-1).

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo priglašeni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.06.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor
- DZS, Založništvo in trgovina d.d., Letališka cesta 30, Ljubljana
- MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana