Na vsebino
EN

018-123/04 MNZ

Številka: 018-123/04-23-1069
Datum sprejema: 22. 6. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije Metodi Hrovat v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje naročila za "dobavo štampiljk za šengensko mejo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje TRGOTEHNA, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o., Rogozniška cesta 12, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, štefanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.06.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.
2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je z dokumentom "Zadeva: zbiranje ponudb za oddajo javnega naročila v skladu s 4. odstavkom 2. člena zakona o javnih naročilih", št. 29112/03, z dne 26.03.2004, pozval štiri ponudnike k oddaji ponudbe za "dobavo štampiljk za šengensko mejo" (v nadaljevanju: schengenska meja). Na istem dokumentu je naročnik zabeležil "NAROČILO ZAUPNE NARAVE". Vlagatelj je pri naročniku prevzel razpisno dokumentacijo dne 29.03.2004. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 29112/03, z dne 06.04.2004, je razvidno, da je ponudbo pravočasno oddal vlagatelj in še eden ponudnik (torej sta ponudbo oddala dva ponudnika). Naročnik je v zapisniku o odpiranju ponudb navedel, da sta oba ponudnika predložila vzorce in ustrezajo zahtevam in povpraševanja. Glede na zahteve iz povpraševanja pa nihče ni upošteval zahtevanega roka dobave. Pri vlagatelju cena ni v skladu z povpraševanjem. Z obema ponudnikoma se sklenejo pogajanja o dobavi štampiljk za schengensko mejo.

V zapisniku o poteku pogajanj, št. 29112/03, z dne 07.04.2004, naročnik navaja, da je izvedel pogajanja na podlagi ustnega poziva k pogajanjem, z dne 06.04.2004, v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in 14. točko 5. člena Uredbe o oborožitvi, vojaški opremi, specialni operativni tehniki in naročilih zaupne narave (Uradni list RS, št. 76/01; v nadaljevanju: Uredba).

Naročnik je z dokumentom, št. 29112/03-403-79/2004, z dne 07.04.2004, vlagatelja obvestil, da je na podlagi zbiranja ponudb, št. 29112/03, z dne 29.03.2004 ter pogajanj, z dne 07.04.2004, kot izvajalca za dobavo štampiljk za schengensko mejo izbral podjetje K-PRINT, Franci Kern s.p., Srednja vas 5, šenčur (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 13.04.2004, zahteval od naročnika vpogled v dokumentacijo o izbiri najugodnejšega ponudnika. Naročnik je z dokumentom "obrazloženo obvestilo o izboru", št. 29112/03-403-79/2004/4, z dne 19.04.2004, vlagatelju podal dopolnitve k obvestilu o izboru, v katerem je navedel, da je bil izbor opravljen na podlagi merila za izbor najugodnejšega ponudnika in je naročilo oddal izbranemu ponudniku, ker je v postopku v zvezi z oddajo javnega naročila s pogajanji podal cenovno ugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo postopka izbora ponudnika za dobavo štampiljk za schengensko mejo, z dne 16.04.2004, v katerem navaja, da je po ponovnem pregledu dokumentacije ugotovil, da je njegova ponudba v celoti izpolnjevala razpisane pogoje z vsemi zahtevami in prilogami vključno s priloženim vzorcem štampiljke. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik o javnem razpisu obvestil telefonsko, z dne 26.03.2004. Nadalje je vlagatelj, z dne 29.03.2004 prevzel razpisno dokumentacijo, ki mu je dala tri dni časa za pripravo ponudbe in dobavo vzorca. Vlagatelj je mnenja, da je naročnik s tem ravnanjem kršil 60. člen ZJN-1. Vlagatelj še dodaja, da je bil izbrani ponudnik obveščen o razpisu že več kot tri tedne pred njim, da je bil obveščen tudi o datumu odpiranja ponudb, kar pa ne velja za vlagatelja. Vlagatelj nadalje očita naročniku kršitev 54. člena ZJN-1, saj je bila na pogajanjih zahtevana sprememba vrednosti ponudbe. Po ponovnem proučevanju razpisa vlagatelj ugotavlja, da je edino merilo za izbor ponudnika najnižja cena ter da je vlagatelj ponudil nižjo ceno od izbranega ponudnika.

Na podlagi vsega navedenega vlagatelj zaključuje, da na razpisu ni sodeloval pod enakimi pogoji in zato zahteva, da se dokumentacija vlagatelja kot tudi izbranega ponudnika ponovno pregleda in ovrednoti, ali pa se razpis v celoti razveljavi. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo plačila takse za vložitev zahtevka za revizijo, v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, št. 29112/03-461-11/2004/2, z dne 12.05.2004, vlagatelju vrnil zahtevek za revizijo z obrazložitvijo, da gre za naročilo zaupne narave, saj gre za izjemo po 4. točki 2. člena ZJN-1 in revizijski zahtevek v tovrstnih postopkih ni možen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.05.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. NVD-531/04-924, z dne 21.05.2004, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, od naročnika zahtevala, da ji v roku treh dni odstopi celotno dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavano zadevo. Zahtevano dokumentacijo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 29112/03-461-11/2004, z dne 25.05.2004.

Državna revizijska komisija je skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, z dopisom, št. 018-123/04-23-966, z dne 01.06.2004 in z dopisom, št. 018-123/04-23-1018, z dne 03.06.2004, od naročnika zahtevala dodatna pojasnila v zvezi s predmetnim postopkom, ki jih je le-ta z dopisom, št. 29112/03-461-11/2004, z dne 03.06.2004 in z dopisom, št. 291/01-461-11/2004, z dne 07.06.2004, Državni revizijski komisiji posredoval.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je morala v konkretnem primeru uvodoma ugotoviti, ali obravnavana zadeva sploh sodi pod njeno pristojnost, to je, odgovoriti je morala na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku ter ali gre za spor, o katerem je Državna revizijska komisija (sploh) pristojna razsojati. Dopustnost revizijskega postopka je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (18. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da o sporu med strankama ni pristojna odločati, ima navedeno za posledico, da Državna revizijska komisija o takšni zadevi ne sme meritorno odločati, ker bi s tem presegla meje svoje pristojnosti in bi bila njena odločitev zato nezakonita.

Meje odločanja Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil so določene s predpisi, ki urejajo javna naročila - to je z določili ZRPJN in ZJN-1.

ZRPJN v 1. členu (Predmet zakona) določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v ZJN-1, organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.

Med določili ZJN-1 so za obravnavano zadevo pomembna zlasti tista določila zakona, ki opredeljujejo obseg uporabe tega zakona v postopku oddaje javnega naročila.

ZJN-1 v prvem odstavku 1. člena (Predmet zakona) določa, da ta zakon ureja obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev.

Javno naročilo je v 1. točki 3. člena ZJN-1 (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov) definirano kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu.

Pač pa ZJN-1 v 4. točki 2. člena (Izjeme, ki niso predmet javnega naročanja) določa, da se zakon ne uporablja za naročila, če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade. Naročnik ki izvaja tako naročilo, pa mora najmanj enkrat letno poročati vladi o teh nabavah. ZJN-1 tako dopušča možnost, da so določena naročila izločena iz postopkov oddaje javnih naročil. Čim gre za naročilo, ki je po opredelitvi vlade zaupne narave, ga lahko ta izloči ter tako poseže v sistem, ki je vzpostavljen v ZJN-1.

Te določbe je uporabil tudi naročnik v obravnavanem primeru. Predmet pravnega posla je dobava štampiljk za schengensko mejo. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, je naročnik pozval (štiri) ponudnike k oddaji ponudbe za dobavo štampiljk za schengensko mejo z dokumentom, št. 29112/03, z dne 26.03.2004. V predmetnem dokumentu, ki ga je naročnik označil z "NAROČILO ZAUPNE NARAVE" je naročnik navedel, da potencialne ponudnike poziva k oddaji ponudbe za dobavo štampiljk za schengensko mejo v skladu s 4. točko 2. člena ZJN-1 in 14. točko 5. člena Uredbe.

V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, ali se za oddajo predmetnega naročila uporabljajo določbe ZJN-1, oziroma gre za naročilo zaupne narave, ki je opredeljeno v 4. točki 2. člena navedenega zakona. Kot je že bilo omenjeno, mora naročilo zaupne narave biti določeno v predpisu vlade. Naročila, ki so izvzeta iz obsega uporabe zakona po tej točki, določa že citirana Uredba o oborožitvi, vojaški opremi, specialni operativni tehniki in naročilih zaupne narave (Uradni list RS, št. 76/01; v nadaljevanju: Uredba). V Uredbi, ki je predpis vlade, je v 14. točki 5. člena določeno, da se za naročilo zaupne narave štejejo naročila: "povezana z varnostjo listin, ki se nanašajo na oblikovanje obrazcev in drugih tiskovin, izbor zaščitnih elementov, materialov in tehnologije izdelave obrazcev in drugih tiskovin ter samo izdelavo in personalizacijo obrazcev potovalnih in identifikacijskih dokumentov, prometnih dovoljenj, vizumov, dovoljenj za prebivanje in drugih tiskovin za tujce ter nalepk za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil.".

Ugotoviti je treba, ali je naročilo, ki je predmet tega postopka, povezano z varnostjo listin, ki se nanašajo na zgoraj navedene vsebine teh listin. Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa in dodatnih pojasnil naročnika, z dne 07.06.2004, ki jih je Državna revizijska komisija pridobila na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, je oblika in vsebina štampiljk za mejno kontrolo predpisana z zaupnim dokumentom, št. SCH/Gem-Hand (93) 15, z dne 17.09.1993, ki je bil s strani Evropske unije uradno izročen predstavniku Republike Slovenije meseca februarja 2004, v skladu s postopkom, ki velja za prevzem dokumentov, in so označeni kot zaupni. Razlog zaupnosti navedenega dokumenta je predvsem v tem, da so v le-tem opredeljene tehnične značilnosti štampiljke (dimenzije, oblika uporabljenih simbolov, njihova razporeditev in medsebojna razdalja, barvna zaščita, številčne kode ipd.) in veljajo za vse države članice. Odtisnjena štampiljka v potnem listu namreč pomeni zaznambo o legalnem vstopu državljanov tretjih držav na območje Evropske unije. Zaradi možnosti, da se žigi ponarejajo z namenom lažnega dokazovanja pri vstopu, so zaščitni elementi teh žigov opredeljeni kot zaupna informacija.

V citirani 14. točki 5. člena Uredbe sicer štampiljke niso izrecno omenjene. Vendar je nedvomno, da je uporaba predmetnih štampiljk izključno vezana na prehode oseb preko mejne črte Republike Slovenije, kar se evidentira v potnih listinah ter ostalih dokumentih za prehod meje. To izhaja iz Pravilnika o izvajanju zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 45/2004), ki v VII. poglavju v 22. členu med drugim določa, da: "Policisti na mejnih prehodih uporabljajo za označevanje vstopa oziroma izstopa iz države štampiljke. Vsebina in oblika štampiljk sta opredeljeni v zakonodaji Evropske skupnosti in sta zaupni.".

Predmetna štampiljka je torej namenjena za odtis v potovalnih dokumentih, ki jih citirana 14. točka 5. člena Uredbe izrecno omenja. Za naročilo zaupne narave gre, če je povezano v varnostjo listin, ki se med drugim tudi nanašajo na "izbor zaščitnih elementov" potovalnih dokumentov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je smisel te določbe tudi varovanje zaupnosti zaščitnih elementov štampiljk in drugih odtisov v potovalne dokumente, saj se s tem uresničuje temeljni namen te določbe - zagotoviti zaupnost informacij, katerih zloraba bi olajšala ponarejanje potovalnih dokumentov in odtisov v njih, ki izkazujejo legalen prehod preko meje.

Državna revizijska komisija zato sledi navedbam naročnika, da se nakup predmetnih štampiljk za schengensko mejo izvaja v skladu z 4. točko 2. člena ZJN-1, v povezavi s 14. točko 5. člena Uredbe. V navedenem primeru naročnik obravnavanega naročila ni bil dolžan in ni oddal javnega naročila po postopku in v skladu z ZJN-1. Ker je pravno varstvo v skladu z ZRPJN zagotovljeno le v primerih oddaje javnih naročil v skladu z ZJN-1, vlagatelj v tem postopku ne more uveljavljati pravnega varstva, kot ga le za postopke oddaje javnih naročil določa ZRPJN.

Ker torej v obravnavani zadevi ne gre za postopek oddaje javnega naročila v smislu določil tako ZJN-1 kot tudi ZRPJN, odločanje v sporu, ki se nanaša na razmerja med zgoraj navedenima strankama, ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov v zvezi z predmetnim postopkom. Državna revizijska komisija je svojo odločitev o stroških oprla na določila ZPP (v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN). 165. člen ZPP v prvem odstavku določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh okoliščin v predmetnem postopku odločila, da vlagatelj trpi svoje stroške tega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.06.2004

Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
-Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, štefanova 12, Ljubljana
- TRGOTEHNA d.o.o., Rogozniška cesta 12, Ptuj
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran